Privatizacijo od Grčije zahtevajo tudi članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF). Le s prodajo premoženja si bo namreč Grčija lahko zagotovila 110 milijard evrov obljubljene pomoči. Da bi se izognila bankrotu, namerava Grčija do leta 2013 privarčevati 30 milijard evrov. To vključuje tudi znižanje plač javnih uslužbencev, korenit rez v pokojnine in dodatno zvišanje davka na dodano vrednost na 23 odstotkov.

Vlada je napovedala tudi imenovanje novega direktorja statističnega urada, potem ko so pogoste revizije pomembnih proračunskih podatkov od leta 2001 razjezile partnerice v območju evra ter povzročile negotovost na finančnih trgih.

Pri privatizaciji bodo lahko sodelovali tudi tuji vlagatelji
Med letoma 2011 in 2013 naj bi se v državno blagajno steklo po eno milijardo evrov izkupička od privatizacije letno, po besedah ministra za finance Giorgosa Papakonstantinuja pa utegne biti številka še višja. Pri privatizaciji bodo lahko sodelovali tako Grki kot tudi tuji vlagatelji, je napovedal sredi preteklega tedna v Atenah.

Kaj se bo prodajalo?
Grška vlada je tako napovedala prodajo 49 odstotkov državnega železniškega prevoznika OSE, 39 odstotkov poštne družbe Elta, 23-odstotni delež hidroelektrarne v Solunu ter deset odstotkov atenskega podjetja za preskrbo z vodo Eydap. Delnice več pristanišč bodo uvrstili na borzo, letališča pa združili pod okrilje novega podjetja. Grčija pa za zdaj ne bo prodajala 51-odstotnega deleža v dobavitelju električne energije PPC in 20-odstotnega deleža v operaterju telekomunikacij OTE.

Pri sanaciji bo pomembno vlogo imel tudi trg iger na srečo
Monopolni družbi, ki se ukvarja z igrami na srečo, OPAP bodo podaljšali koncesijo, država pa bo v njej ohranila svoj 34-odstotni delež. Hkrati bo uvedla licence za igralne avtomate, regulirala spletne igre na srečo in prodala deleže v več igralnicah.