Toliko je na vrhu skupine 20 najpomembnejših gospodarstev (G20) v mehiškem Los Cabosu obljubilo 37 članic sklada, od tega vseh 17 članic območja evra, še nekaj drugih držav EU-ja in pa skupina hitro rastočih gospodarstev. Članice območja evra bodo skupaj prispevale največ, 150 milijard evrov, še okoli 50 milijard evrov pa so napovedale nekatere druge članice EU-ja.

Več kot pol SDR članicam EU-ja
Prispevek evroobmočja h krepitvi sredstev IMF-a je bil dogovorjen na zasedanju Evropskega sveta decembra lani, konkretno obliko pa je dobil z dogovorom finančnih ministrov EU-ja v višini 150 milijard evrov. V skladu s kvoto Slovenije pri IMF-u se predvideva 910 milijonov evrov prispevka.

Sredstva iz tega naslova zagotovi Banka Slovenije v obliki kreditne linije za IMF, če oz. ko bi IMF potreboval vpoklic dodatnih sredstev za angažma v državah prejemnicah pomoči. V ta namen bo Banka Slovenije sklenila poseben dogovor z IMF-om, so za STA povedali na ministrstvu za finance.

IMF je iz naslova vseh razpoložljivih virov financiranja odobril za dobrih 161 milijard SDR (Special Drawing Right - posebna pravica črpanja) pomoči, od tega jih je približno 55 odstotkov namenjenih državam članicam EU-ja.

ZDA brez prispevka
Najbolj mrzlično je bil pričakovan prispevek Kitajske kot najpomembnejšega hitro rastočega gospodarstva. Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je napovedala, da bo kitajski prispevek 43 milijard dolarjev, kar pomeni, da bosta od držav več prispevali le Japonska (60 milijard dolarjev) in Nemčija (skoraj 55 milijard dolarjev). Pomemben delež bodo prispevala hitro rastoča gospodarstva, poleg Kitajske še druge države iz skupine Brics - Brazilija, Indija, Rusija, Južna Afrika - ter Mehika, Turčija in skupina manjših razvijajočih se ekonomij.

Med velikimi razvitimi gospodarstvi je očitna predvsem odsotnost prispevka ZDA kot najpomembnejše članice in gospodarsko najmočnejše svetovne države. Washington je v volilnem letu ocenil, da bi s tem ZDA reševale Evropo, kar ne bi dobro odmevalo med volivci.