V Novi Ljubljanski banki bo država od zdajšnjega 100-odstotnega lastništva ohranila kontrolni delež. Preostale tri četrtine se bo moralo, kot je zapisano v strategiji, odprodati po modelu IPO, z odprto prodajo delnic oziroma po načelu razpršenega lastništva. V praksi bo to pomenilo, da bo posamezni vlagatelj lahko pridobil le omejeno število delnic oziroma glasovalnih pravic.

Janko Medja, predsednik uprave NLB-ja, nad takšno odločitvijo ni navdušen, saj bo izkupiček države manjši: "Vsak ukrep, ki omejuje konkurenco med kupci; ki preprečuje vstop nekemu tipu kupcev, kot so v tem primeru tisti, ki bi radi kupili večino - teh je pa zelo veliko -; vsak tak ukrep nujno vpliva na maksimizacijo cene."

Glede na to, da mora država tričetrtinski delež NLB-ja odprodati do 2017, časa za pripravo javne prodaje delnic ni ravno veliko. Takoj ko bo strategijo potrdil tudi državni zbor, bo SDH moral pripraviti načrt privatizacije. In kaj v tem času delajo v banki?

"Nič se ne dogaja, vendar smo v nenehnih stikih tako z lastnikom kot z mednarodno javnostjo. Z institucijami, ki so zadolžene za strokovno izvedbo teh procesov, svetovalci in z morebitnimi vlagatelji. Z njimi vzdržujemo stike in izmenjujemo mnenja že dolge mesece," je povedal Medja.

Na končni izkupiček odprodaje pa ne bo vplival le način prodaje, ampak tudi poslovni rezultati. V prvem četrtletju je NLB pridelal 25 milijonov evrov, podoben trend naj bi se ohranil do konca leta. Medja napoveduje dobiček, višji od lanskih 62 milijonov evrov.