Toda tveganje, da se presežek ponovno spremeni v primanjkljaj, je precejšnje, saj temelji na izredno visoki gospodarski napovedi. Ob 4-odstotni gospodarski rasti se bodo prihodki povečali za več kot 4 odstotke, izdatki pa za pol odstotka.

Zaostajanje odhodkov za prilivi je vsekakor dobro, še posebej, ker se bodo zelo povečali izdatki za naložbe, je presodil analitik na GZS-ju Bojan Ivanc. "Večina prirastka prihodkov naj bi bila namenjena zniževanju javnofinančnega dolga, kar je relativno dobra novica," pojasnjuje Ivanc.

Vendar je 50 milijonov presežka v proračunu preskromen cilj glede na visoko gospodarsko napoved, pa opozarja ekonomist Igor Masten. "Ker smo v predvolilnem letu, bo teh 50 milijonov ena glavnih argumentov vlade, kako uspešno fiskalno politiko vodi," meni Masten.

Gre namreč samo za nominalni presežek, in ne strukturni. Presežek se lahko hitro spremeni v primanjkljaj, če se bo gospodarska rast upočasnila. "Nižja gospodarska rast bi pomenila, da bi se prihodki manj povečevali, medtem ko bi raven odhodkov ostala enaka in primanjkljaj bi se znova povečal oz. presežek ne bi bil takšen, kot je bil napovedan," na poglavitno tveganje opozarja Ivanc.

Profesor Masten zato meni, da bi morali ob visoki konjunkturi hitreje uravnotežiti javne finance: "Vidite lahko kup elementov, kot je naraščanje transferjev, ki so tipično prociklični. Potem se nam zgodi v recesiji, da ravno transferje, ki jih ne bi bilo treba rezati, na silo režemo."

Po ustavi mora vlada pripraviti izravnane proračune, ali je na tej poti, pa bo presodil fiskalni svet.