Preučitev ponudb je posebna komisija za prodajo Sija prepustila pooblaščenemu odvetniku Sija. To družbo je takrat vodil Tibor Šimonka in na položaju ostal tudi po prodaji. Foto: BoBo
Preučitev ponudb je posebna komisija za prodajo Sija prepustila pooblaščenemu odvetniku Sija. To družbo je takrat vodil Tibor Šimonka in na položaju ostal tudi po prodaji. Foto: BoBo
SIJ, Slovenska industrija jekla
Država je za 55,35-odstotni delež v Slovenski idustriji jekla (ta obvladuje vso železarsko industrijo in industrija jekla v Sloveniji) iztržila 105 milijonov evrov. Lahko bi jih precej več, meni Računsko sodišče. Foto: BoBo

Delež, ki ga je od države kupila ruska družba Koks, bi namreč lahko prodali za precej več kot 105 milijonov evrov, je v reviziji postopka ugotovilo Računsko sodišče, saj se je komisija o prodaji pogajala le s Koksovim slovenskim podjetjem Dilon, ne pa tudi z drugimi ponudniki, kar ji je zmanjševalo pogajalsko moč, prav tako pa je Dilonu v postopku pogajanj oprostila številne prej predvidene zaveze, poroča časnik Dnevnik.

Po oceni Računskega sodišča sta neučinkovito ravnala takratna vlada (to je vodil Janez Janša), ker je sprejela drugačen program prodaje Sija, kot je bil določen v veljavnem odloku, državnega zbora pa ni pravočasno seznanila s predmetom in metodami prodaje, ter ministrstvo za gospodarstvo (takrat ga je vodil Andrej Vizjak), ki je imenovalo komisijo za prodajo, ki jo je vodila Marija Zagožen (sicer žena Jožeta Zagožna).

Kot so neuradno izvedeli pri časniku, Janševa vlada ni ravnala učinkovito tudi, ker je s prodajno pogodbo soglašala na pomanjkljivih podlagah, vendar ob tem na Računskem sodišču priznavajo, da je imela pri sprejemanju odločitve na voljo nepopolne in zavajajoče podatke.

Na hitro izločili vse preostale ponudnike
Največ očitkov revizorjev sicer leti na komisijo za prodajo, ki je neučinkovito ravnala skoraj od samega začetka postopka prodaje. Sporno je bilo namreč že to, da je iz postopka presenetljivo hitro izločila vse ponudnike, razen ruskega podjetja. Komisija je novembra 2006 namreč prejela pet ponudb, od katerih sta zavezujoče poleg Dilona (Koksa) poslala še nemška Max Aicher in Scholz Edelstahl. Komisija se je s ponudbami le seznanila, njihovo preučevanje pa prepustila pooblaščenemu odvetniku Sija, ki ga je takrat vodil Tibor Šimonka, na položaju pa je ostal tudi po zamenjavi lastnika.

Na Računskem sodišču so pri tem ugotovili kup pomanjkljivosti: od nepopolnih analiz, v katerih so manjkali poslovni načrti ponudnikov, do neenakopravnega obravnavanja bonitetnih ocen ponudnikov. Kmalu zatem je komisija odločila, da bo pogajanja nadaljevala le še z Dilonom, čeprav so bili v Maxu Aicherju pripravljeni bistveno povečati ponujeno ceno. To so pogojevali s poglobljenim skrbnim pregledom, ki pa jim ga komisija ni dovolila - čeprav je to dovolila Dilonu, še piše Dnevnik.

Zaradi le enega ponudnika iztržili nižjo ceno, kot bi jo lahko
Ker se je komisija za nakup Sija pogajala le z enim kupcem, po mnenju Računskega sodišča v postopku prodaje ni mogla iztržiti najvišje možne cene in najboljših možnih prodajnih pogojev. Sporno je tudi, da vsi člani komisije sploh niso bili seznanjeni z vsemi aktivnostmi, saj so jih izvajale drugi ljudje, tudi iz Sija, in to kar na sedežu družbe, kjer je delovala tudi sama komisija. Člani komisije zato na aktivnosti niso bili sposobni vplivati, ugotavljajo v Računskem sodišču.

Ministrstvu za gospodarstvo pa Računsko sodišče očita neučinkovitost, ker ni ugotovilo, da je komisija pred začetkom prodaje odločala o možni prodaji posameznih podjetij Skupine Sij in naročila njihove ocene vrednosti, in pozneje ni ukrepalo, ker komisiji ni uspelo bistveno izboljšati pogojev prodaje.

Država se je odpovedala še bilančnemu dobičku iz leta 2006 - 70 milijonom
Revizorji so opozorili tudi na to, da je prodajna pogodba določala, da se država odpoveduje izplačilu bilančnega dobička, ki je konec leta 2006 znašal več kot 70 milijonov evrov oz. kar dve tretjini kupnine, ki jo je od Rusov prejela država. Toda niti to določilo, po ugotovitvah Računskega sodišča, komisije ni spodbudilo, da bi poskušala dvigniti prodajno ceno.

Šoltes: Gre za eno večjih prodaj državnega premoženja
Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je za STA pojasnil, da bo končno poročilo izdano predvidoma v začetku prihodnjega leta. Ker "zadeva ni dokončna", vsebine revizije ni želel komentirati. O tem, zakaj so se zdaj lotili revizije prodaje, pa je Šoltes dejal: "Računsko sodišče je dobilo pobudo za revizijo, gre za eno večjih prodaj državnega premoženja." Dodal je, da so v reviziji preverjali izpolnjevanje nekaterih pogodbenih določil, ki so zavezovala kupce, da pogoje izpolni v roku treh let - in ta rok se je letos iztekel.

Vizjak: Gre za predvolilno bombico
Andrej Vizjak
(SDS), ki je v času prodaje vodil gospodarsko ministrstvo, je prepričan, da je bila "prodaja Sija izjemno transparentna in tudi učinkovita". Na razpis so se namreč prijavile tri mednarodne družbe, izbrali pa so tisto, ki je ponudila največ, celo dvakrat več kot drugi največji ponudnik. Poudaril je tudi, da je kupec sprejel zaveze o ohranitvi delovnih mest in 300 milijonskem vložku v posodobitev in razvoj družbe.

Po Vizjakovem mnenju je tako "očitek, da bi država lahko iztržila več, smešen, saj se nihče z boljšo ponudbo ni odzval na razpis." Dodal je, da je prav, da se izbere tistega, "ki je ponudil daleč navišjo ceno in najbolj ugodne zaveze tako za razvoj družbe kot za zaposlene". Za Vizjaka seveda "ni naključje, da se je neuradni dokument Računskega sodišča v javnosti pojavil tik pred volitvami", zato ga je poimenoval za "predvolilno bombico".