Izredni pooblaščenec hrvaške vlade v koncernu Agrokor Ante Ramljak je zatrdil, da je lastnik največje hrvaške družbe Ivica Todorić s prevzemom leta 2014 rešil slovenskega trgovca Mercator. Ramljak, ki meni, da je bil Mercator tedaj v slabšem položaju, kot je Agrokor danes, je prepričan, da bodo obstala vsa podjetja iz sestave koncerna.

"Mercator je bil v katastrofalnem položaju, bistveno slabšem kot katero koli podjetje iz sestave Agrokorja. Bil je prezadolžen z nikakršnimi poslovnimi rezultati. Ivica Todorić je rešil Mercator, ker ga je preplačal. Bistveno je zmanjšal obveznosti do bank, vložil je zajetna sredstva v Mercator in resnično zabil žebelj v svojo krsto," je v pogovoru za Jutarnji list izjavil Ramljak.

Dodal je, da je Mercator danes, ne glede na obveznosti, eno od podjetij v sestavu hrvaškega koncerna, ki se lahko pohvali z najboljšimi rezultati iz tekočega poslovanja.

Mercator je šolski primer
"V prodaji na drobno so prišli do petodstotne marže v dobičku iz poslovanja, kar je šolski primer za trgovino na drobno. Žal je Konzum še daleč tega. Danes dosega maržo v višini dva odstotka in želimo si, da bi se do konca mandata približal petim odstotkom," je dodal Ramljak, ki je prepričan, da si bo Konzum opomogel. Spomnil je, da je Agrokor prevzel Mercator zato, da bi oba svoja trgovca združil v skupino Adria Retail.

"Pomembno je, da je bil pri pogodbi o prevzemu podpisan zelo restriktiven sporazum med bankami upnicami Agrokorja in Mercatorjem, ki Agrokorju onemogoča, da bi se družbi tesneje povezali, kar je v določeni meri rešilo Mercator, saj Agrokor iz njega ni mogel vleči denarja niti ga pripeljati v položaj, v kakršnem je Konzum," je dejal, vendar ni odgovoril na vprašanje, ali pričakuje pomoč politike pri reševanju odnosov med Agrokorjem in Mercatorjem, ki so postali tudi hrvaško-slovensko vprašanje.

"Mercator je verjetno simbol slovenskega gospodarstva, kot je Konzum hrvaškega. Zato je razumljivo, da se zdi slovenski politiki pomembno spremljati celoten postopek v Agrokorju. Končna rešitev bo del pogodbe z upniki, od katerih je tudi odvisno, kako bomo kaj prodajali. Lahko da se bomo v posameznih primerih odločili za prve javne ponudbe. Imamo še deset mesecev za analize in sprejemanje odločitev," je še menil.

Dobro poslovanje Agrokorja v Sloveniji
Ramljak je ocenil, da Agrokor dobro posluje v Sloveniji in Srbiji, medtem ko je najbolj zapleteno v Bosni in Hercegovini, kar naj bi rešili z vrnitvijo blagovne znamke Mercator, ki bo nadomestila Konzum.

Poudaril je še, da je kriza Agrokorja lokalizirana na Hrvaškem, tudi zaradi posebnega zakona za Agrokor, s katerim so uvedli izredno upravo v koncernu. Po njegovem mnenju jim bo uspelo rešiti vsa podjetja iz sestave koncerna, a bodo nekatera dobila svoje lastnike in ne bodo medsebojno povezana.

Dodal je, da je Todorić še vedno uradni lastnik Agrokorja, a so obveznosti koncerna tolikšne, da je popolnoma mogoče domnevati, da po koncu postopka ne bo imel ničesar več. "Če mu bo kaj ostalo, bi to pomenilo, da je bila izplačana vsaka lipa za glavnico in obresti vsem upnikom," je še dejal.
Prejetih 10.000 terjatev upnikov
Izredna uprava Agrokorja je doslej prejela že skoraj 10.000 terjatev upnikov. V naslednjih dneh naj bi se to število še povečalo, saj so prijave možne do 20. junija. Agrokor je upnike k prijavi terjatev pozval ob prihodu izredne uprave 10. aprila. Do sredine tega tedna so prejeli 8038 pošiljk, med katerimi mnoge vsebujejo več terjatev, je v sredo povedala ena od direktoric v Agrokorju Marta Bogdanić. Kot je dodala, so mnogi upniki terjatve prijavili po tistem, ko so uskladili vsako posamezno terjatev s podjetji iz sestave koncerna.

Rok za obdelavo prejetih terjatev je 60 dni, potem pa bodo znesek terjatev objavili na oglasni deski zagrebškega sodišča, ki obravnava gospodarske zadeve, je Agrokor objavil na svojih spletnih straneh. Z obdelavo prispelih terjatev se ukvarja 50 ljudi.

Gre za prvi krog prijave terjatev. Sodišče je namreč 21. aprila odobrilo podaljšanje roka za prijavo terjatev do 20. junija.

Izredna uprava v Agrokorju je ob tem pojasnila, da bodo po obdelavi vseh podatkov lahko objavili skupno višino priznanih terjatev do koncerna, kot tudi vrednost njegovega premoženja. Pričakovati je, da se bo to zgodilo konec avgusta.

Obveznosti več od premoženja
Neuradne ocene kažejo, da je premoženje največje hrvaške družbe vredno od 28 do 30 milijard kun (3,8 do 4,1 milijarde evrov), kar vključuje tudi premoženje zunaj Hrvaške. Skupna višina obveznosti pa naj bi se povzpela do najmanj 43 milijard kun (5,8 milijarde evrov).

Ko svoj delež poberejo upniki s prednostnimi terjatvami, bo razmerje med premoženjem in dolgovi še bolj neugodno za ostale upnike. To še posebej velja v primeru, da si bo del upnikov na osnovi posebnih tožb izplačilo svojih terjatev zagotovil s premoženjem koncerna v drugih državah, tako da bo ta del izpadel iz končne ocene vrednosti premoženja, je na svoji spletni strani izpostavil reški Novi list.

"Kot kaže, bomo lahko zadovoljni, če bomo na koncu dobili izplačano polovico svojih terjatev," je za reški časnih povedal neimenovan upnik Agrokorja.

V Agrokorju so sicer prejšnji teden napovedali, da bodo do konca junija dobili približno pol milijarde evrov novih posojil, kar naj bi zagotovilo nemoteno poslovanje njegove trgovske verige Konzum, vključno s poplačilom dolga do malih dobaviteljev. Gre za model posojil roll up, po katerem se za vsak evro novega posojila upnikom omogoči prednostno poplačilo enakega zneska starega posojila.