"Recesija je razkrila, kdo je ponoči plaval brez kopalk," je v prispodobi povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dodal je, da smo v času približevanja Evropski uniji mislili, da bomo dosegli veliko razvitost, ki se je začasno kazala. Vendar je bila ta razvitost zgolj navidezna. Medijske in strokovne analize pa so bile zelo pristranske. Foto: BoBo
France Arhar
Ni prav, da se banke sili v kreditiranje gospodarstva, je prepričan France Arhar. Foto: BoBo
Ugledni ekonomisti so poudarili, da je kriminaliziranje bank škodljivo. Foto: MMC RTV SLO

Arhar je kritičen tako do nekaterih ukrepov kot do slovenske družbe, v kateri so, kot je dejal, na račun ega dobre ideje takoj zavrnjene. Prav tako meni, da poteza siljenja bank h kreditiranju gospodarstva ni ustrezna, saj se je tako v ZDA kot na Japonskem pokazalo, da so banke zmožne normalnega kreditiranja šele štiri ali pet let po koncu gospodarske krize.
Kako zmanjšati proračunsko luknjo
Poudaril je, da je pri iskanju izhoda iz krize nujno potrebno poznavanje družbe in njenih lastnosti. "Empirika kaže, da ni pomembno zmanjšanje primanjkljaja, temveč je pomembna pot, kako ga boš vzdrževal na primeren način, da bo zadovoljstvo čim večje," je o zmanjševanju proračunske luknje v uvodu povedal Arhar.
Ugledni slovenski ekonomisti, med katerimi je tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, so na okrogli mizi, ki jo je vodil Arhar, razpravljali o varčevalnih ukrepih in dilemah fiskalne politike, o napakah v preteklosti, ki so povzročile trenutno težko gospodarsko situacijo, ter o tem, kaj bi bilo treba storiti v prihodnje. Med večjimi težavami pa so označili gonjo proti bankam. Številni očitki, da so banke leglo zla in kriminala, naj bi bili le neupravičena gonja proti bankam, kar je zelo škodljivo.

Analize slovenske razvitosti so bile pristranske
"Recesija je razkrila, kdo je ponoči plaval brez kopalk," je v prispodobi povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dodal je, da smo v času približevanja Evropski uniji mislili, da bomo dosegli veliko razvitost, ki se je začasno kazala. Vendar je bila ta razvitost zgolj navidezna. Medijske in strokovne analize pa so bile zelo pristranske.

"Sami sebe smo zavajali, da smo trajno uspešno gospodarstvo in celo prišlo je do idej, da bomo ena izmed vodilnih držav Evrope," je dejal Kranjec. To je bilo po njegovem mnenju zaželeno, vendar se mu zdi, da je za to potreben čas.

Kranjec je tudi dejal, da ne zagovarja tujega kapitala, a če želi Slovenija dohiteti najbolj razvite, ga potrebuje. "Če se bomo v Sloveniji držali le dolžniškega kapitala, se bo morala Slovenija enkrat prodati zelo poceni," je opozoril guverner Banke Slovenije.

Slovenija bo lahko na pol fevdalna država
S to svojo izjavo je nekako vrgel rokavico Jožetu Mencingerju, ki velja za ekonomista, ki ni preveč naklonjen tujim investicijam. "Če bomo vse prodali, bomo na nek način na pol fevdalna država, kjer bodo lastniki samo tujci. Doma pa bomo le delovna sila, ki nima prav veliko besed," je bil slikovit Mencinger, ki tudi meni, da lahko živimo le z lastnimi prihranki, saj smo tako živeli do leta 2004, le izdatki ne smejo biti preveliki.

"Nič nimam proti tujcem in tujemu kapitalu, toda ne vem, zakaj bi jim prodal nekaj, s čimer lahko sam upravljam," je še dejal Mencinger in opozoril, da so vsi težave, ki jih imamo, nastale v obdobju od 2005 do 2008.

Privatizacija je eden izmed potrebnih signalov
Finančni minister Janez Šušteršič se je s krajšo zamudo pridružil okrogli mizi in povedal, da je za Slovenijo ključna kredibilnost, saj brez nje ne bo niti zadolževanj niti lastniških investicij v slovensko gospodarstvo, kar bi pripomoglo k zagonu gospodarske rasti.

Šušteršič je povedal, da je nova faza privatizacije eden izmed potrebnih signalov. Konec septembra bo sprejet zakon o državnem holdingu, vzporedno pa bo narejena strategija, kaj bomo prodali, v kakšnih deležih in pod kakšnimi pogoji. "Naša zamisel je gotovo predlagati veliko," je dejal Šušteršič in poudaril, da nimamo časa čakati, da bomo čez nekaj let morda dobili boljšo ceno.

Gonja proti bankam je škodljiva
"Trenutni problem Slovenije je gonja proti bankam, ki je škodljiva," je poudaril ekonomist Marjan Senjur in pojasnil, da vsaka investicija ali posojilo prinaša tveganje. "Kdo ga bo dal, če so vsi kriminalci," se je vprašal.

Senjur je tudi izrazil bojazen, da država v svojih odločitvah nima zadaj teorije, logike oz. koncepta. V primeru sanacije bank, pri čemer naj bi se slabe terjatve preneslo na neko institucijo oz. agencijo, ki ni banka, je izpostavil vprašanje, po kakšni vrednosti bo to naredila.

Če bo to naredila po tržni vrednosti, bo po njegovem mnenju celotno breme padlo na banke. To jim bo prineslo izgube in potrebo po dokapitalizaciji. "Zakaj potem država ne pusti bankam, da to rešijo same, saj bo scenarij v tem primeru povsem enak," je dejal Senjur.

Po njegovem mnenju je drugo recesijo v Sloveniji povzročila država sama. "Javnofinančna konsolidacija, ki je bila osrednji problem prej in pred trenutnim, to je sanacija bank, je povzročila drugo recesijo v Sloveniji. Ta ni uvožena, ampak je naša," je še opozoril Senjur.