Država je tako v zadnjih petih letih s subvencijami za samozaposlitve v znesku 97,3 milijona evrov pomagala 23.316 posameznikom, so sporočili z republiškega zavoda za zaposlovanje. Na podlagi anket, ki so jih razdelili prejemnikom subvencije, so na zavodu ugotovili, da se jih je več samozaposlilo zaradi poslovnih priložnosti (56 odstotkov) kot iz nuje (44 odstotkov).

Pri odločitvi za samozaposlitev so najbolj prevladovali želja po večji neodvisnosti in osebni svobodi (to je navedlo 34 odstotkov anketiranih), želja po zvišanju prihodkov (19 odstotkov), pomanjkanje drugih zaposlitvenih možnosti (16 odstotkov) in želja po preverjanju podjetniške ideje (15 odstotkov).

Visok delež ohranitve samozaposlitve ter ustvarjanje novih delovnih mest
To pa se po mnenju zavoda odraža tudi v minimalnem deležu vrnjenih subvencij. Teh je bilo glede na ves izplačani denar nekaj manj kot dva milijona evrov. Če prejemnik subvencije v pogodbenem obdobju, to je dveh ali enem letu, ni ohranil samozaposlitve, je moral namreč vrniti sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjeni mesec.

Delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje dveh let je po podatkih zavoda tako znašal 85 odstotkov, medtem ko je delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje enega leta 94-odstoten. Uspešnost programa po besedah zavoda dokazuje tudi število novoustanovljenih delovnih mest pri samozaposlenih - v obdobju 2007-2013 je 19 odstotkov samozaposlenih ustvarilo več kot 2.600 novih delovnih mest.

"Z gotovostjo lahko trdimo, da je program pozitivno vplival na razmere na trgu dela, saj je brezposelnim in tistim, katerih zaposlitev je bila ogrožena, omogočil priložnosti za nov začetek, nikakor pa ni prispeval k umetnemu zniževanju brezposelnosti, kar so mu nekateri neupravičeno očitali," so še izpostavili.