Prodajo delnic Letrike je treba pogledati v kontekstu tržnih razmer, pravi Senica. Foto: BoBo
Prodajo delnic Letrike je treba pogledati v kontekstu tržnih razmer, pravi Senica. Foto: BoBo

Senica je za Večerovo sobotno prilogo pojasnil, da se njegov mandat izteče leta 2019, njegova ambicija pa je, da bi v teh letih vodil banko, ne glede na to, kaj se bo dogajalo z lastništvom. Sam pri vodenju banke sicer ne čuti političnih intervencij, ob tem pa meni, da tudi njegovo imenovanje ni šlo skozi politično sito, saj verjame, da so nadzorniki prepoznali njegov strokovni potencial.

Kar se tiče mandata njegovega predhodnika Aleša Hauca, je ta po njegovem mnenju po prevzemu banke v kritičnem času opravil dober posel, a je zdaj skrajni čas, da se banka neha ukvarjati s preteklostjo, o kateri bodo svoje povedali pristojni organi.

V zvezi s tem je prepričan, da so tudi trditve predstavnikov sindikata v banki, da je banka v razsulu, dramatiziranje brez realne osnove in verjetno z določenim ozadjem, saj so z ukrepi verjetno posegli tudi v kakšen vrtiček, fevd, ki je veljal za nedotakljivega. Kot je dejal, je to bolj stališče posameznikov, ki ne povzema klime v banki, a nekatere spremembe so potrebne, če želijo ostati dolgoročno pomemben igralec na bančnem trgu.

Večja osredotočenost na stranke
Med spremembami, ki jih vidi Senica kot nujne, so najprej vrnitev k zmerni konservativnosti pri presoji posojilnih tveganj, hkrati pa morajo tudi optimizirati poslovanje, kar bo vključevalo tudi odpuščanja.

"Okolje se je zelo spremenilo. Nekaj, kar je bilo dobro pred petimi let, je danes lahko celo neuporabno. Želim pa popraviti komunikacijo z ljudmi v banki in dostopnost uprave," je pojasnil svoje videnje položaja.

Po njegovih besedah so ocene o 500 do 600 preveč zaposlenih pretirane, večino zmanjševanja števila zaposlenih pa nameravajo opraviti s t. i. mehkimi metodami. Kar se tiče poslovnega modela banke je napovedal tudi več prisotnosti prodajnikov na terenu, utrditev položaja na vzhodu in zahodu države ter povečati prisotnost v osrednji Sloveniji. Pri čemer pa jih čaka težka bitka s konkurenco, saj, pravi Senica, se je po globokem padcu obrestnih mer na depozite začel proces tekmovanja pri obrestnih merah za posojila.

Vedo, kaj morajo storiti
Za Haučevo obdobje vodenja banke ne napoveduje posebnih revizij, saj so v banki ustrezne službe in kontrolni mehanizmi, ki sproti ugotavljajo nepravilnosti. "To velja tudi zame, za moj mandat. Zaupam jim in sem prepričan, da se alarmi, če je treba, zdaj sprožijo. Mislim pa celo, da je Hauc delal zadržano, v bistvu zelo konservativno, kar so mu nekateri tudi zamerili," je dejal Senica.

Redkobeseden je bil novi prvi mož NKBM-ja tudi glede postopka privatizacije, zlasti v zvezi z 200 milijoni evrov, kolikor naj bi država iztržila za banko. To je vprašanje za lastnika, sicer pa je lahko percepcija kupca o vrednosti drugačna, je pojasnil. "Ceno, ki bo dosežena, moramo v vsakem primeru postaviti v okvir razmer na bančnem trgu. Te so takšne, da bo zelo težko dosegati visoke stopnje dobičkonosnosti. Kupci verjetno gledajo dolgoročno in imajo to vračunano," meni Senica.

Na vprašanje, ali sam podpira privatizacijo bank, je odvrnil, da je zanj ključno vprašanje, kako so banke upravljane, in ne, kdo je lastnik. V kontekstu slovenskega bančnega sistema in ob vedenju, kaj vse se je v njem dogajalo in zaradi česar smo leta 2013 sistem morali sanirati, pa jo podpira. Tudi če na koncu do prodaje ne bi prišlo, v vsakem primeru vedo, kaj morajo narediti in v kaj banko reformirati, je še dodal.