Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 3 glasov
Ocenite to novico!
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost zahteva ustavno presojo več zakonov glede plačevanja prispevkov.
Zahtevo po presoji so oddali v sredo, zanjo pa so se odločili, ker menijo, da sistem prispevkov ne omogoča učinkovitega obveščanja zavarovancev, ali so njihovi delodajalci plačali prispevke, izterjave dolga in socialnih korektivov, ko prispevki niso plačani.
Po besedah odvetnika odvetniške pisarne Čeferin Marka Bošnjaka, ki je v imenu sindikata vložila zahtevo, sindikat pričakuje, da se bo ugotovilo neustavnost zdajšnje ureditve. V sindikatu namreč menijo, da je ureditev, v kateri delavec, ki mu delodajalec ne plačuje prispevkov, ostane brez pravic ali jih uživa v manjši meri, v neskladju z ustavo. Hkrati delavci pogosto za neplačevanje izvedo, ko je prepozno.
Zahteva po presoji več zakonov
Ustavno presojo zahtevajo v delih zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zaposlovanju in zavarovanju ob morebitni brezposelnosti ter še nekaterih drugih, ki urejajo pravice delavcev glede plačila prispevkov.
Sodišču so predlagali, da zahtevo obravnava prednostno, hkrati pa opozarjajo, da je neplačnikov veliko, mehanizmov, ki bo delavcem zagotovili nekatere socialne korektive, pa ni.
KNSS Neodvisnost je na problematiko neplačevanja prispevkov opozarjal med drugim pri družbi Steklarska nova. Sindikat je zaradi neplačevanja prispevkov na celjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne v tej družbi, vendar je tožilstvo ovadbo zavrglo, ker da bi protipravna posledica sledila šele, ko bi se posamezen delavec, za katerega delodajalec ni plačal prispevkov, želel upokojiti.
Saj oškodovani delavci v nadaljevanju upniki nikakor ne moremo priti do neizplačanega denarja od strani posameznih neodgovornih pohlepnih delodajalcev in državnih inštitucij, kot tudi po sodni poti ne, da bi bilo pravici zadoščeno.
Od kršiteljev pa nobeden ne odgovarja ne kazensko in ne odškodninsko, oziroma jih nobeden v državi ne preganja, da bi bila katerakoli izvršba čim hitrejša in uspešna, saj je dolžnikom na voljo nešteto lukenj v zakonu, da se takšnim stvarem spretno izogibajo v nedogled in neskončnost zato ker niso sami osebno oškodovani in prizadeti, tako čustveno kot materialno?
Zato v ustavno presojo predlagam v delih zakonov o delovni zakonodaji, zakonu o gospodarskih družbah, zakon o finančnem poslovanju podjetij, zakon o inšpekciji dela, obligacijski zakonik, kazenski zakonik, zakon o odvetništvu, zakon o pravobranilstvu, zakon o državnem tožilstvu, zakon o pravosodju, zakon o policiji, ustavne pravice?
Takšne primere bi morali kot goljufijo takoj. Lepo jim bo sodni sistem omogočil, da delavci ne bodo imeli od koga terjati zamujenih plačil, pa še pregon bo zastaral.
Kaj naj delavec, ko hoče iti v pokoj, začne tožit za desetletja nazaj in potem čakat brez pokojnine, da se sodni postopek zaključi v 2-10 letih in med tem živi od česa? Pa še odvetnike naj plača? In ko bo tožbo morda dobil ne bo komu vzet, ker morda podjetje - dolžnik ne bo več obstajalo.
V kazenski zakonik pa bi bilo treba dodati, da se neplačevanje prispevkov preganja takoj, po uradni dolžnosti in predpisati hude kazni za direktorja podjetja.
Sporno je odobravanje odloženih plačil, ki postanejo neplačana in so delavci oškodovani, torej se delodajalec in davčna uprava dogovorita o odloženem plačilu na račun tretjega, ki na vsebino dogovora sploh ne more vplivati.
Delodajalci morajo konec vsakega leta poročati o plačilih prispevkov, le delavci niso videli teh poročil.
Do pred kratkim nisi mogel niti izvedeti, ali so prispevki bili plačani!