Po poročanju Dela jim je 36-letni Petrovič pojasnil, da je "treba ločiti med davčnim načrtovanjem, ki je povsem legalna in legitimna dejavnost, in davčno utajo, ki je nelegalna". Sodeč po dostopnih podatkih časopisa je Petrovič z družbo Mossack Fonseca (MF) prve stike opravil 22. septembra 2011, ko je iskal "konkurenčno in stabilno jurisdikcijo v davčni oazi, kjer bi lahko ustanavljali družbe za naše kliente".

Prek MF-ja je Petrovič za svoje stranke doslej tako odprl 17 podjetij, 16 od tega v Angvili (del Karibskega otočja, ki sodi v britansko čezmorsko ozemlje in tako rekoč ne pozna davkov ter z nobeno državo nima sporazuma o dvojnem obdavčevanju) in eno na Britanskih Deviških otokih.

MF je pri tem skoraj vedno prosil, naj mu račun za storitve izdajo v angvilski podružnici, in ne na sedežu v Panami, kar je po njegovih pojasnilih storil zato, ker je storitve zanje opravila MF-jeva angvilska podružnica in zaradi česar mu nato Panami tudi ni bilo treba plačati 15-odstotnega davka.

Ščitil stranke pred oblastmi
V panamski družbi so sicer v zadnjih letih začeli malce bolj pregledovati ozadja svojih strank, kar so storili tudi v primeru nekaterih lastnikov slovenskih družb. Tako so v enem primeru ugotovili, da je bil eden izmed lastnikov v Sloveniji pravnomočno obsojen zaradi pomoči pri goljufiji, Petrovič pa je MF-ju v povezavi s tem sporočil, da gre za "lov na čarovnice, ki odraža negativno energijo v državi". Spet druga Petrovičeva stranka se je uvrstila na t. i. črni seznam ZDA, a je MF-ju sporočil, da je bila njegova stranka na seznam uvrščena pomotoma in si že prizadeva za to, da jo z njega odstranijo. Ob tem je MF vprašal tudi, kaj ima seznam ZDA z Angvilo.

Ob tem Delo navaja še, da so odkrili primere pogodb, ki so bile datirane naknadno, poslanih profesionalnim direktorjem, ki jih je za družbe v davčnih oazah imenoval MF, primer pooblastila Petroviču, ki v času izdaje ni izkazovalo dejanskih lastniških razmerij v določenem podjetju, v enem primeru je v poslu stranke sodeloval kar z lastnim podjetjem, v še enem primeru pa je MF-ju konkretno zapisal, da družbenika podjetja ne želijo "razkriti lokalnim oblastem".

Kako je posloval Dejan Zavec?
Nekdanji boksarski svetovni prvak Dejan Zavec, ki se je pojavil v razkritih dokumentih, je za TV Slovenija pojasnil, da "ni bilo poslovanja, ni bilo ničesar, nima nobenega računa in poslovanja." Delo pa ne drugi strani trdi, da Zavec ustanovil družbo na Angvili, ki je na to prevzela njegovo slovensko podjetje Boksing. Prav tako korespondenca Mossack Fonsece dokazuje, da se je Zavec s podjetjem na Angvili moral dejavno ukvarjati še novembra lani.

Zavec je podjetju prodal nepremičnino in jo nato prodal nazaj svojemu novemu slovenskemu podjetju. Ob tem ni pojasnil, ali in katere davke, ki zadevajo prenos lastništva nepremičnine, je plačal v Sloveniji. Podjetje v Panami naj bi imel tudi podjetnik Mihael Karner, ki je najbolj znan po svoji aferi s prepovedano prodajo steroidov.

Mrak: Presenetljiv je obseg razkritja
Ekonomist in predavatelj mednarodnih financ Mojmir Mrak pravi, da je pri razkritju panamskih dokumentov presenetljiva obsežnost razkritja. "Če gre za tako velik obseg transakcij, ima to vpliv tako na svetovne finance kot na javne finance posameznih držav. Razlogov, zakaj denar potuje po teh kanalih, je več. Glavni je verjetno davčni. Ljudje iščejo davčno optimiziranje. Lahko gre za stvari, ki niso nujno vse protizakonite, lahko pa gre preprosto za izogibanje davkom. Drugi vir, ki je precej drugačen, so stvari, ki so vezane na korupcijo," je povedal za Val 202.

Po Mrakovem mnenju imena, ki se pojavljajo, niso presenetljiva. Afera pa bo lahko imela resnejši vpliv na kakšnega izmed razkritih politikov, saj je lahko prisoten element korupcije. "Očitno je, da je tega veliko in da gre za sistemsko težavo. Kljub vsemu, kar je bilo govora v zadnjih desetih letih o poskusih zmanjševanje tovrstnih transakcij, omejevanja, poročanja - spomnite se lahko dogovorov s Švico, Liechtensteinom -, je teh oaz veliko. Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita. To, kar se dogaja, zelo jasno kaže to: če so tokovi globalizirani, potem se tovrstnih stvari ne bo dalo resno reševati, če nadzor nad tem ne bo globalen. V osnovi imamo globalne transakcije, globalne tokove, nadzor pa je v principu nacionalen," je še dejal Mark in opozoril, da so države OECD-ja v zadnjih desetih letih imele na tem področju resne dejavnosti, rezultati pa so razmeroma pičli.