Bulčeva je postala evropska komisarka namesto Alenke Bratušek, ki jo je Evropski parlament zavrnil. Foto: BoBo
Bulčeva je postala evropska komisarka namesto Alenke Bratušek, ki jo je Evropski parlament zavrnil. Foto: BoBo
Drugi tir Divača-Koper
Načrtovani drugi tir med Divačo in Koprom. Foto: MMC RTV SLO
Pri naložbah bo prednost imel promet
Minister Bulčevo presenetil s prometno strategijo

"Evropa išče nove možnosti za oživitev gospodarstva. In brez prometa tega ne bo mogla doseči," je v izjavi novinarjem ob robu informativnega dneva za predstavitev financiranja projektov na prometnem omrežju TEN-T dejala komisarka, ki končuje svoj prvi uradni obisk v Sloveniji.

Poudarila je, da morajo imeti vlaganja ekonomski smisel, in pozdravila pripravo strategije razvoja prometa v Sloveniji, ki je od danes v javni obravnavi. Izrazila je upanje, da se bodo prometna infrastruktura ter na njej temelječe storitve in druge rešitve vključile v poslovne modele in ponudile poslovne priložnosti.

"Sama infrastruktura brez kasnejše vsebine ne upraviči investicije," je dejala komisarka, zato je treba k razmišljanju o tem, kako izkoristiti infrastrukturo, povabiti tudi gospodarstvo in lokalne skupnosti. Projekti, ki vključujejo različne deležnike, so tudi na evropski ravni veliko bolj uspešni, je poudarila.


Gospodarski razvoj države

Ob obisku v Sloveniji, ki ga je začela v petek, je začutila resno željo, da se stvari premaknejo naprej tudi v dobro gospodarskega razvoja Slovenije. "Zakaj se doslej niso, je vprašanje, ki nima pravega odgovora. Mogoče zato, ker ne ljudje, ne prostor, ne čas ni bil zrel. Verjamem, da sedaj je in da se bodo stvari premaknile naprej," je dejala.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dejal, da bo prednostna usmeritev razvoj trajnostne mobilnosti in v tej luči razvoj železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa.

Drugi tir med Divačo in Koprom
Najdlje je trenutno priprava projekta drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. V pripravi je investicijski načrt in z njim finančni načrt, ki naj bi bil pripravljen do konca januarja. Po trenutnih ocenah bi investicija lahko znašala 1,4 milijarde evrov, od česar bi manj kot 400 milijonov evrov lahko pridobili iz evropskih sredstev. Za preostalo trenutno proučujejo možnosti sodelovanja Slovenskih železnic in Luke Koper ter države, a je treba financiranje, tudi z vidika pravil državnih pomoči, še proučiti. Če Slovenske železnice in Luka ne bi mogli sodelovati, je možnost tuji partner, ki bi ga iskali prek javnega razpisa.

So v Luki pripravljeni sodelovati pri financiranju? Predsednik uprave Drago Matić je za Radio Koper poudaril, da je Luka vsa leta vlagala v pristanišče in infrastrukturo, ki je sicer v lasti države, in dodal: "Pripravljeni smo sodelovati na tak način, kot tudi zdaj pomagamo in odvajamo sredstva državi. Sredstva od dividend in od koncesnine se lahko namenijo za izgradnjo drugega tira."

Strokovnjaki so sicer že večkrat opozorili, da bi se pri nas morali držati pravila, da je država lastnica infrastrukture, torej tudi železnice, in bi morala sama vlagati vanjo, medtem ko bi se morali v Luki osredotočiti na gradnjo zmogljivosti, ki bi pomagale povečati pretovor blaga.

Ne lokalni, temveš evropski interesi
Komisarka Bulc pa je v nagovoru udeležencem informativnega dneva - kjer predstavniki Evropske komisije predstavljajo prihodnje evropsko financiranje projektov na omrežju TEN-T, udeleženci pa razpravljajo tudi o pričakovanjih Slovenije v okviru prvega razpisa za sredstva Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) - dejala, da bo pomembno povezati nacionalne prometne sisteme za enotno delovanje na evropski ravni.

Udeležence je pozvala, naj ne imajo pred sabo le lokalnih interesov, ampak interese širše Evrope. "Takrat bodo investicije dobile pravi smisel," je dejala. Slovenija leži na nekaj pomembnih koridorjih in ima potencial, ki lahko pripomore k "ambiciozni zgodbi evropskega prometa", je dodala.

Pozornost prometu
Gre za pomemben trenutek, saj v Evropi po besedah komisarke že dolgo ni bilo toliko pozornosti namenjene prometu. Tovrstni projekti bodo pomemben del naložbenega načrta za Evropo, ki naj bi v prihodnjih treh letih z 21 milijardami evrov obstoječih javnih sredstev spodbudil za najmanj 315 milijard evrov investicij.

Doslej so opredelili nabor 2000 projektov v skupni vrednosti 1300 milijard evrov; za 500 milijard evrov projektov naj bi bilo mogoče izvesti v prihodnjih treh letih. Med 2000 projekti je 22 slovenskih v skupni naložbeni vrednosti devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dve milijardi evrov mogoče izvesti v treh letih. Pet slovenskih projektov je s področja prometa.



Pri naložbah bo prednost imel promet
Minister Bulčevo presenetil s prometno strategijo