Slovenija je bila najbolje ocenjena na področju kreativnosti, najslabše pa na področju razvitosti trga. Foto: BoBo
Slovenija je bila najbolje ocenjena na področju kreativnosti, najslabše pa na področju razvitosti trga. Foto: BoBo

Marko Derča iz svetovalnega podjetja AT Kearney je zapisal, da prepoznavanje vloge inovacij kot gonila gospodarske rasti za podjetja in javni sektor predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj konkurenčnih prednosti in ustvarjanje živahnega nacionalnega inovacijskega okolja.

"Če želi Slovenija postati referenčna država za razvojne novosti, bo morala spodbujati inovativnost, med drugim tudi s sodelovanjem med različnimi industrijami in izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako bo morala zagotoviti večji izkoristek spodbud za inovacije, predvsem z usmerjenim povezovanjem javnega in zasebnega sektorja," je poudaril.

Za napredovanje v skupino najbolj inovativnih bo Slovenija potrebovala različne ukrepe. Derča meni, da lahko s spodbujanjem tehnoloških inovacij prek sodelovanja med majhnimi in velikimi podjetji bolje izkoristi sinergije, agilnost, finančne vzvode in trg.

Skupina 25 vodilnih inovativnih držav ostaja v veliki meri nespremenjena, do petega mesta pa vodilnim trem sledijo še Nizozemska in ZDA. Med vodilne se je tokrat prebila tudi Češka, na 24. mesto, Irska pa je pridobila tri mesta in pristala na osmem.

Globalni inovacijski indeks so osmič zapored objavili univerza Cornell iz ZDA, poslovna šola INSEAD, Svetovna organizacija za intelektualni kapital in svetovalno podjetje A. T. Kearney v okviru projekta IMP3rove.

Indeks kot vodilno merilo za določanje inovativnosti posameznih držav uporablja 79 indikatorjev, razdeljenih v sedem skupin. Ti ocenjujejo inovativnost na podlagi stanja državnih institucij, kadrovskih virov, raziskovalnih aktivnosti, infrastrukture, naprednosti domačega trga in poslovnega okolja.