Vaša ocena: 
Ocena 3,2 od 4 glasov
Ocenite to novico!
Z integracijo v evroatlantske povezave in članstvom v mednarodnih organizacijah diplomacija stopa v novo obdobje, meni Žbogar. Gaspari: Ključno povpraševanje v tujini.
V okviru dvodnevnega posveta o gospodarski diplomaciji na Brdu pri Kranju je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar poudaril, da bo zdaj poleg promocije Slovenije v tujini ter vzpostavljanja pravne podlage za prodor slovenskih podjetij na tuje trge treba podjetjem aktivno pomagati pri iskanju konkretnih poslovnih priložnosti.
Žbogar je še izrazil zadovoljstvo, ker letošnji posvet ekonomistov svetnikov poteka v organizaciji ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), saj je vlada prenesla pristojnosti gospodarske diplomacije z ministrstva za gospodarstvo na zunanje ministrstvo. Na MZZ-ju so tako v skladu z načrtovano reorganizacijo pripravili nov model gospodarske diplomacije, ki med drugim predvideva tudi okrepljeno mrežo ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
V načrtu je okrepitev sodelovanja s tujimi mednarodnimi institucijami in organizacijami ter slovenskimi podjetji v tujini, okrepiti pa želijo tudi položaj diplomatsko-konzularnih predstavništev. Žbogar je pri tem izpostavil še širitev na nova tržišča, zlasti v Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko ter v države severne Afrike in Latinske Amerike.
Nov direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje (vodi ga Vladimir Gasparič) bo po Žbogarjevih besedah stična točka za diplomatsko-konzularna predstavništva in slovenska podjetja.
Za izhod iz krize ključno povpraševanje v tujini
Povečanje povpraševanja po slovenskem blagu v tujini, zlasti v Aziji, arabskem svetu in Latinski Ameriki pa je ključno za izhod Slovenije iz krize tudi po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija.
Protikrizni ukrepi (npr. subvencioniranje polnega delovnega časa in nadomestila plače delavcem na čakanju) so časovno omejeni. Tako je za izhod iz krize bistveno, da se obnovi povpraševanje po slovenskem blagu v tujini, kar hkrati zahteva zavestno odločitev slovenskih podjetij za diverzifikacijo izvoznih programov, meni Gaspari. Slovenija je osredotočena na trge znotraj območja evra, nekdanje Jugoslavije in deloma Rusije, preostali del sveta pa slabo pokriva, ne le zaradi majhnosti, ampak tudi ker ni bilo interesa za trge, kot so Azija, arabski svet in Latinska Amerika, dodaja.
Pokojninska in zdravstvena reforma nujni
Izhodna strategija Slovenije, ki je v pripravi, se bo osredotočala na konsolidacijo javnih financ, črpanje evropskih sredstev, vpeljavo koncepta varne prožnosti, usmerjanje finančne politike v razvoj, pojavljalo pa se bo tudi vprašanje sanacije slabih naložb v bankah, nujno bo izvesti reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema. V nasprotnem primeru bi v naslednjih 50 letih izdatki s pokojninskega področja narastli za 10 do 12 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Nujne bodo tudi izboljšave v zdravstvenem sistemu, pri čemer ni težava kakovost storitev, ampak ekonomičnost sistema.
Po Gasparijevih besedah pa je potrebno izboljšati tudi črpanje sredstev evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo po njegovih besedah počrpanih okoli 15 odstotkov razpoložljivih sredstev, tako da bi morali do leta 2013 počrpati okoli milijardo evrov letno. "Edini potencial za dodatne investicije v Sloveniji v obdobju do leta 2013 - glede na to, kar bomo morali narediti na področju konsolidacije javnih financ - so evropska sredstva", poudarja Gaspari.
Nujna razbremenitev "najproduktivnejšega dela prebivalstva"
Gaspari pričakuje težavno usklajevanje med socialnimi partnerji in se zavzema za hkratne spremembe na področjih delovnih razmerij, zaposlovanja, minimalne plače, tudi socialnih prispevkov. Zavzema se za postavitev zgornje meje plačevanja prispevkov, s čimer bi razbremenili "najproduktivnejši del prebivalstva". Razbremenitev bi pomenila 250 milijonov evrov manj, od česar bi 40 milijonov evrov lahko nadomestili s spremembami pri dohodnini, preostalo pa s prilagajanjem javnofinančne porabe.
Za boljši razvoj pa bi bilo nujno uskladiti politike nekaterih institucij, kot so SID banka, Eko sklad in Stanovanjski sklad, jih povezati in jim dati osnovno programsko usmeritev, da bi prevzele vlogo "osnovnega financerja na svojih področjih". Pojavlja se tudi vprašanje, ali bo treba sanirati nekatere slabe naložbe bank, pomembno pa je tudi vprašanje nadaljnje privatizacije, pri čemer je minister omenil finančno področje, telekomunikacije in energetiko in ustanovitev nove agencije za upravljanje z državnim premoženjem ter preoblikovanje Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe.
Taki stihiji, kot že 15 let vlada v SLO zunanji politiki enostavno ne moremo reči diplomacija. Žal.
Ko je kriza pa se primejo vsake vejice tudi če je to arabska ?!!
Hinavci in munafiki!!!!
da rabimo še Gaspariča?