Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Slovenske banke bodo morale do konca letošnjega leta Evropski centralni banki vrniti 2,1 milijarde evrov.
Razlog tiči v tem, da se ECB umika iz dolgoročnega (šest- in 12-mesečnega) financiranja poslovnih bank, s katerimi se je od lani blažila likvidnost na evrskem trgu. Evrske poslovne banke bodo tako skupaj v celotni Evropski uniji do konca leta iz dolgoročnih operacij ECB-ja vrnile skoraj 620 milijard evrov, poročajo Finance.
Nova Ljubljanska banka mora tako do konca junija ECB-ju vrniti 400 milijonov evrov, do konca leta pa še 400 milijonov evrov. Za prvi obrok so v NLB-ju že oblikovali sekundarne likvidnostne rezerve v obliki naložb na medbančnem denarnem trgu in prvovrstnih vrednostnih papirjih. Za drugi obrok pa se bodo najverjetneje zadolžili na grosističnem finančnem trgu, so sporočili iz banke.
Vračanje denarja bi lahko poslabšalo posojilno dejavnost
Strokovnjaki svarijo, da bi vračanje denarja lahko poslabšalo posojilno dejavnost. Manj bo virov, ki jih bo slovenskim bankam uspelo refinancirati na medbančnem trgu ali prek izdaj obveznic, manj posojil bo na voljo za slovensko gospodarstvo, piše časopis.
NLB in Banka Slovenije zato ministrstvo za finance svarita, naj čim prej reši problematiko obdavčitve obresti na izdane obveznice. Kot je znano, so namreč banke zaradi sprememb obdavčitve obresti na evroobveznice zamrznile njihovo nadaljnje izdajanje in s tem ustavile pridobivanje svežih virov za posojila v gospodarstvu. Kdaj bodo pripravili spremembe zakonov o davku dohodkov od pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku, na ministrstvu za finance še niso mogli napovedati.
"futrajo samo lenuharje na zavodih"....
Spoštovani gospod ali gospa, tudi jaz sem ta lenuhar na zavodu. Zaradi brezuspešnega iskanja službe ( že 1 leto se trudim!) sem utrujena, žalostna, razočarana 50-letnica, sicer polna kreativnega elana, a kaj, ko mojih izkušenj ta hip očitno nihče ne potrebuje. Zavod je moj izhod v sili, da lahko vsaj kolikor toliko normalno funkcioniram in verjemite mi, da vedno, kadar hodim tja, komaj zadržujem jok. Vi pa mene in meni podobne obkladate z žaljivkami.....naj nekdo pri metanju puščic v igri pikada izbere za tarčo vaše oko, po možnosti kar oba!!!!!!
Kaj lahko naredimo? Ali katera od vlad ni delala isto? Tak je sistem, pa da ne bo pomote, mi ta ni ravno po godu. Sem za zmerni in trajnostni razvoj, ne pa potrošništvo, ki je samo sebi namen.
Navsezadnje s tem, da človek gleda na manjši krog ljudi okoli sebe in skrbi za svojo eksitenco, ni vezan na neko lokacijo. In eventuelno, ko ima vrh glave početja tukaj, odide.
tle je zdaj izvzeto vn vsa korupcija, pohlep in indiviudalizem požrešnežev, ki škdoujejo skupni družbi(te bi bilo treba iztrebit) se pa bojim da potem takem sploh nebi bilo kandidatov na volilnih listih. Drugo je če en privatnik podmaže drugega da ta pr njem kupi robo, nas to boli kura_, ker s tem mi nič ne izgubimo ali profitiramo! Treba je tudi to razumet!
Kaj briga Pahorja, kakšno bo finančno stanje Slovenije čez deset let, dol mu visi za to... Janša ravno tako, da ne bo pomote. Oba ne bosta nič kriva, saj sta le izvajala voljo volilcev, ne?
Še nekaj let in kmalu bomo videli, kdo dejansko ima v lasti Slovenijo...
Menda ga ni človeka brez greha, le krivde se spretno prevalijo.
sem v minusu, ni panike :)
Pred vsem pa ti svetujem da pogledaš za kakšnim drugim forumom za finančne nasvete kot so finančna točka, forum od financ, forum od skladov.com itd.... če iščeš samo za varčevalno shemo poglej kje imajo najboljše pogoje in basta no ja ni treba zdaj glih neke manjše hranilnice iskat. Maš dosti standardnih uvlejvljenih bank.
A država jamči tudi za tuje banke v Sloveniji - recimo podružnico Hypo v SLO? Morda je neumestno in "neumno" vprašanje, ampak nisem se poglabljal v bančni sistem in en vem, kako to funkcionira.
Glede manjših bank v SLO pa sem malo skeptičen, ker mi je zanan primer Gorenske hranilnice (ali nekaj takega). Zato bi raje našel neko "trdno" in dobro vodeno banko, ki tudi dobro posluje (kar NLB vsekakor ni).
Ne morem dat roke v ogenj, da so navedbe pravilne, je pa razlaga vsekakor veliko bolj smiselna kot pa to, kar nam vsak dan servirajo politiki, ekonomisti in mediji. Pa še slovenske podnapise ima.
Hvala za informacijo. Je pa ravno zanimivo, da sem imal v mislih ravno Hypo oz. mi je bil najbližje. Seveda brez nekega tehtnega pregleda realnega stanja. Je morda kakšen tehten razlog za odsvetovanje Hypa, morda tudi osebna izkušnja?
Vsekakor se imam namen pozanimati tudi pri omenjenih bankah, vendar bo njihova predstavitev vseeno bolj subjektivna. Zato sem želel izvedeti kaj več od ostalih, ki so domači na tem področju in se bolj spoznajo na te zadeve.
Katera tuja banka pri nas je najbolj stabilna, oz. dobro vodena? Odločam se med Hypo, Sparkasse in pa Unicredit.
Za kakšne informacije in nasvete, tistih ki poznajo, bi bil hvaležen. Hvala
ko smo se osamosvojevali, sem mislil, zdaj pa mogoce res zavihamo rokave in naredimo nekaj iz nase drzave. Od sedaj naprej bodo ljudje postavljeni na polozaje glede na njihovo strokovnost in ne politicno pripadnost.
in kaj smo dobili?
komunisticno drzavo s 3-mi partijami. Nesposoben kader, ki je sam sebi namen. Nesmotrno trosenje denarja, med tem ko se realna kupna moc zmanjsuje. interes kapitala, ki je nad interesom cloveka in tako naprej.
kapitalisticni sistem smo prevzeli, ko se njegov zivljenski cikel bliza koncu.
Ja moji dragi so-drzavljani. Kapitalizem ima tudi rok trajanja, prav tako kot komunizem, le da je pri kapitalizmu ta daljsi. A posledice zauzitja tega kapitalizma bodo ob koncanem zivljenskem ciklu toliko bolj hude, kot so bile to za komunizem.
leta 85 sem si mislil, da bomo leta 2010 ziveli kvalitetno zdravo, ter da bo za vse dela. Da bodo ljudje enakovredni, ter si med seboj pomagali in se podpirali. Dobili pa smo sistem, kjer vsak vlece na svojo stran. To je nenaravno in vodi v propad sodobnega pojma drzave.
in ce drzava je to, kar je sedaj, potem mi ne bo zal, ce res propade.
Po letu in pol vladanja, bi pa že lahko prevzeli odgovornost za nedelo.
Finančnih ukrepov pa še je vedno premalo, so neučinkoviti in kratkoročno naravnani......
To kaj smo volili si tudi zaslužimo.......
22. marec 2010 ob 10:30
Prijavi neprimerno vsebino
Največji puf je iz časa janševe vlade, prav tako tajkuni in njihova posojila.
Toliko,da veste ,kdo nas je spravil v godljo.
Še konec leta 2004 je slovenski bruto zunanji dolg, vključno z vsemi obveznostmi, podedovanimi iz nekdanje Jugoslavije, znašal 15,3 milijarde evrov. V naslednjih treh letih se je več kot podvojil na 34,3 milijarde evrov, po zadnjih podatkih pa presega že 37 milijard evrov. LINK
ha ha.....Mladina in njihovi novinarji so kredibilen verodostojen VIR......ka se ne razpočim od smeha......
Dolg za katerga je odgovorna vlada se je v času janševe vlade zmanjšal.........dolg države kot celote pa se je povečal......normalno, saj so v času KONJUKTURE bili ugodni kreditni pogoji in se je ogromno pravnih in fizičnih oseb zadolževalo........na kar pa vlada nima vpliva....
Pa še na nekaj lahko opozorim, ker se nekateri psrenevedajo.....
Ena izmed glavnih KREDITODAJALK je bila NLB - PREDSEDNIK UPRAVE NLB pa je bil MARJAN KRAMAR (lds)
nadzor nad bankami opravlja BANKA SLOVENIJE - GUVERNER BS je v času janševa vlade bil MITJA GASPARI (SD)
Me prav zanima, koliko časa bosta minister in predsednik potrebovala, da bosta reagirala. Močno upam, da ne bosta še kakšen mesec premišljevala in se pričkala okrog ministrovega svetovalca, med tem ko bo bančni sistem (s tem pa posredno tudi gospodarstvo in prebivalstvo) še naprej stagniral.
v zunanjem dolgu so tudi predvsem privat dolgovi - tajkuni, NLB, ceglarji, etc. In ta je pod janševilki zrasel na 100% BDPa. Javni dolg pa je dolg države, dolg ki ga politiki naprtijo državljanom, da lahko oni kupujejo politični mir, podporo javnega sektorja, etc. Privatni dolg, javni dolg, razumeš razliko ? V zadnjih 18 mesecih, je Križanič izdal za 6.5 mrd evrov obveznic - novega javnega dolga. Več kot janševiki v štirih letih skupaj.
saj je vseeno če je to rezultat JJ vlade. itak vsi delajo na isti princip. To je samo ena od malverzacij, kjer grabijo zase in za svoje interese.
Samo ni mi jasno zakaj se sprašujete, zakaj bomo davkoplačevalci to plačevali? Pa oni so ja oblastniki. se pravi nad nami. demokracija? za njih seveda, za nas - delaj za žepnino. Oblast v svoji dekadendnosti kaj zašuštra? Ni problema, saj smo ja v demokraciji in moramo vsi prevzeti odgovornost. Zato plačajte. Saj smo ja pred zakonom enaki. Pa da ne pozabimo omeniti. Mi vsi smo ja patrioti in imamo domovino radi kajne. Vsaj take zgodbice nam prodajajo. Kar je sploh čudna teorija. V bistvu plačujemo za njihove napake, to delamo kot dolžnost do domovine (davki). ergo. oni so domovina. opala. A za njih se bi boril?
:D dobra komedija je tale politika.
Toliko,da veste ,kdo nas je spravil v godljo.
Še konec leta 2004 je slovenski bruto zunanji dolg, vključno z vsemi obveznostmi, podedovanimi iz nekdanje Jugoslavije, znašal 15,3 milijarde evrov. V naslednjih treh letih se je več kot podvojil na 34,3 milijarde evrov, po zadnjih podatkih pa presega že 37 milijard evrov. LINK
malo dokapitalizirali pa bo šlo. Seveda iz našega žepa.
skrbeti. Če Istrabenz in pivovarna Laško ter Merkur in drugi
vrnejo prav tisti denar iz ECB-ja, ki so ga porabili le oni in
nihče drug, bo to "mala malica" za nas.
Plačali bomo itak vsi davkoplačevalci, ker so NLB & co v državnih rokah. Žal. Ampak res, sem še malo zagovarjala to vlado, sedaj pa mi počasi z neumnostmi že presedajo. Uvedli so celo vrsto novih davkov , šparat sploh ne znajo, kažejo odnos: prav nič nas ne briga za delovne ljudi, futrajo samo lenuharje na zavodih,... glavno da plačujemo balkanske konference.
DRAGI GOSPODJE ČAKAJO DA JIH ZAOBIDE GOSPODARSKA KRIZA IN POTEM BODO POŽELI ŠE SLAVO in si odpirali šampanjec (na davkoplačevalski račun seveda, normalno, čisto normalno, na svojega sigurno ne, ker si ga enostavno ne zaslužijo) IN GOVORILI KAKO JE ČAS GOSPODARSKE KRIZE MIMO.....IN KAKO SO JO GOSPODJE REŠILI... ja recept je res odličen... kulinarika.si ________________________________________
Gospopdje POLITIKI - srednje ekonomske šole ŽE UČIJO :
. KAJ JE GOSPODARSTVO IN PONAZORITE KROŽNI TOK V
GOSPODARSTVU?
Gospodarstvo je celota vseh institucij in dejavnosti, s katerimi pridobivamo dobrine za zadovoljevanje potreb človeka. V gospodarstvu sodelujejo gospodinjstva (kupci in delovna sila), podjetja (dobrine in storitve), država (zakonodaja in socialna funkcija). Med temi subjekti potekajo materialni (dobrine
in storitve) in denarni tokovi (plačila)
2. KAJ SO DOBRINE IN KAKO JIH RAZDELIMO?
Dobrine uporabljamo za zadovoljevanje človeških potreb in ločimo:
- materialne (otipljive) in nematerialne (storitve) dobrine,
- potrošne (namenjene končnim potrošnikom) in investicijske (za nadaljnjo predelavo)
- gospodarske (redke) in negospodarske (»neomejene«)
3. KAJ SO POTREBE IN KAKO JIH RAZDELIMO?
Dobrine zadovoljujejo različne potrebe:
- življenjske potrebe (osnovne ali eksistenčne –hrana, voda) in luksuzne,
- individualne potrebe (posameznikove) in družbene (zdravstvo, šolstvo),
- take, ki jih gospodarstvo lahko zadovolji (z denarjem kupimo) in take, ki jih ne more (prijateljstvo,…)