Slovenija in Srbija morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov. Sodba je dokončna. Foto: EPA
Slovenija in Srbija morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov. Sodba je dokončna. Foto: EPA
Sodišče je razsodilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem Ljubljanske banke oziroma Investbanke iz BiH-a, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Foto: BoBo
Poplačati bo treba vse stare devizne vloge

Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH-a, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo, ker niso mogli dvigniti svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.

Soglasno je razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem Ljubljanske banke oziroma Investbanke iz BiH-a, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Odločitev, da ostale države naslednice - Hrvaška, BiH in Makedonija - tožnikom niso kršile človekovih pravic - je 17-članski senat sprejel s 15 glasovi, dva sodnika sta dala ločeno mnenje.

V ustnem izreku sodbe so poudarili, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH-a kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.

Sodba je dokončna. Državi morata zdaj v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov.

Celotno sodbo (v angleščini) si lahko preberete tukaj!


Slovenija vztrajala, da gre za nasledstveno vprašanje

V zadevi Ališić in drugi je šlo za tožbo treh varčevalcev BiH-a proti petim državam naslednicam SFRJ-ja. Slovenija je pri vračanju deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) zavzela stališče, da gre pri tej zadevi za nasledstveno vprašanje, ne pa za civilnopravno razmerje med banko in posameznim deviznim varčevalcem.

Poročali smo, da je sodišče v Strasbourgu v tej zadevi novembra 2012 razsodilo, da je to, da slovenska vlada varčevalcem LB-ja v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, sistemsko vprašanje. Sloveniji je naložilo sprejetje ukrepov za izplačilo starih deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Sodišče enkrat že odločilo v prid varčevalcev, Slovenija se je pritožila
Slovenija se je nato februarja 2013 na tako razsodbo pritožila, v pritožbi pa poudarila, da sodba močno odstopa od dozdajšnje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike.

Slovenija je ugotavljala tudi, da sodba ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Kot je bilo še navedeno v pritožbi, je sodba v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Podobna zgodba kot pri izbrisanih
Zunanji minister Karl Erjavec je sicer ob tem izjavil, da bi imela potrditev sodbe za Slovenijo "katastrofalne posledice", država pa bi se v tem primeru po njegovih besedah znašla pred podobno težavo kot pri vprašanju izbrisanih.

Tako kot pri izbrisanih bo morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Odboru ministrov Sveta Evropa, ki nadzira uresničevanje sodb.

Namesto šest mesecev smo dobili leto dni časa
Pri sami vsebini današnje sodbe gre praktično v vseh točkah za potrditev sodbe iz leta 2012, le da je Slovenija tokrat namesto šestih mesecev dobila leto dni časa za pripravo sheme, ki bo zagotavljala izplačilo starih deviznih vlog tako tožnikom iz BiH-a kot vsem, ki so v enakem položaju.

Ker je današnja sodba pilotna, to pomeni, da se bodo na enak način reševala vprašanja vseh, ki so vložili pritožbe na evropsko sodišče ali bi jih še lahko vložili, ne glede na to, ali so npr. iz BiH-a ali Hrvaške.

Po prvih izračunih nas lahko stane pol milijarde evrov
Koliko nas bo to stalo? Znano je, da v BiH-u ni bilo poplačanih še okoli 160.000 nekdanjih deviznih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu, ki naj bi imeli konec leta 1991 skupno za okoli 108 milijonov evrov vlog. Pri podružnici Ljubljanske banke Zagreb pa gre za 115.000 varčevalcev, ki so imeli skupno za 143 milijonov evrov deviznih vlog. K temu je treba dodati še obresti. Torej vsaj pol milijarde, je poročala Televizija Slovenija.

Poplačati bo treba vse stare devizne vloge