V SPL-ju pravijo, da se je nadzor nad upravniki stavb, ki izvajajo nepoštene prakse, ob nekaterih odmevnih primerih zlorab izkazal za prešibek, na splošno pa ga je tudi težko izvajati. Foto: BoBo
V SPL-ju pravijo, da se je nadzor nad upravniki stavb, ki izvajajo nepoštene prakse, ob nekaterih odmevnih primerih zlorab izkazal za prešibek, na splošno pa ga je tudi težko izvajati. Foto: BoBo

Generalni direktor SPL-a Franc Props je opozoril, da se je nadzor nad upravniki, ki uporabljajo nepoštene prakse, ob nekaterih odmevnih primerih zlorab izkazal za prešibek, na splošno pa ga je tudi težko izvajati. Zato so se v SPL-u odločili za po njihovem učinkovit ukrep, ki lastnikom stanovanj ne prinaša dodatnih stroškov in jim zagotovi varnost njihovih sredstev v rezervnem skladu, da tako bolj zaupajo upravniku.

"Z družbo, ki je neodvisni zunanji revizor našega poslovanja, smo se dogovorili, da opravi tudi revidiranje sredstev rezervnega sklada," je razložil Props in poudaril, da so se kot prava družba iz panoge odločili za to potezo in da so ocene revizorja pozitivne. Strošek revidiranja družbe se na trgu giblje med 3000 in 5000 evri, samo revidiranje sredstev rezervnih skladov pa je precej nižje in zatorej ne pomeni večje obremenitve za upravnike. S tem želijo v SPL-u druge upravnike spodbuditi, da sledijo njihovemu zgledu, in lastnike nepremičnin opozoriti, da na tem področju obstaja možnost zlorab.

Props je še zatrdil, da področja upravljanja nepremičnin ne bo nikoli mogoče popolnoma urediti s predpisi, saj se bodo vedno pojavljali primeri slabih in nepoštenih praks. Zato se zavzemajo za uvajanje dobrih praks, ki bi postale standard v panogi ter bi se tako začelo razlikovati med resnim in "ljubiteljskim" upravljanjem, je poudaril Props. Po njegovem mnenju nekateri v panogi in stanovanjski inšpektorji sklepajo, da je stopnjo nadzora nad sredstvi rezervnega sklada mogoče povečati tako, da za vsako posamezno stavbo odpreš ločen transakcijski račun. Ob tem je opozoril, da lastnikom ob višinah obrestnih mer in stroških, ki jih banke zaračunajo za te storitve, ne ostane nič od obrestnih mer, povišajo pa se jim stroški.

"Po našem mnenju tisti, ki urejajo to področje, poenostavljeno razmišljajo, da bo to rešilo problematiko. Poleg tega tudi upravljanje sredstev rezervnega sklada posamezne stavbe na ločenem računu še vedno ne preprečuje morebitnih zlorab in ne zagotavlja varnosti," je opozoril Props in dodal, da imajo lastniki v posamezni stavbi še vedno pravico, da se za to potezo odločijo.