Jack Ma, ki je leta 1999 postavil spletno trgovino Alibaba (njegov vložek je bil preračunano 60 tisoč dolarjev), je dal v petek na Newyorški borzi vrednostnih papirjev znak za začetek trgovanja. Delnice Alibabe so švignile do skoraj stotih dolarjev, dan pa končale pri 93,89 dolarja. V primerjavi s ceno z javne prodaje gre za 38-odstotno rast. Foto: Reuters
Jack Ma, ki je leta 1999 postavil spletno trgovino Alibaba (njegov vložek je bil preračunano 60 tisoč dolarjev), je dal v petek na Newyorški borzi vrednostnih papirjev znak za začetek trgovanja. Delnice Alibabe so švignile do skoraj stotih dolarjev, dan pa končale pri 93,89 dolarja. V primerjavi s ceno z javne prodaje gre za 38-odstotno rast. Foto: Reuters
Tržna kapitalizacija Alibabe trenutno znaša dobrih 231 milijard dolarjev, kar je več, kot sta skupaj vredna ameriška konkurenta Amazon in Ebay, in več, kot je vreden Facebook. Foto: Reuters
Applove delnice so se v petek, ko se je začela prodaja iPhona 6, pocenile za skoraj odstotek, vendar ostajajo nad mejo stotih dolarjev. Foto: Reuters
Royal Bank of Scotland
Delnice škotske banke Royal Bank Of Scotland so se v petek zaradi neuspelega referenduma o škotski neodvisnosti podražile za dva odstotka in pol. Foto: EPA
Vrednost valute bitcoin je ta teden upadla za več kot 13 odstotkov. Foto: Reuters
Alibaba iztržil 22 milijard dolarjev

.

V petek so v New Yorku začele kotirati delnice kitajske spletne trgovine Alibaba. Cena v javni prodaji (IPO), v kateri so lahko sodelovali le večji vlagatelji, je bila 68 dolarjev, na borznem parketu pa se je prvi dan dvignila vse do 99,7 dolarja, saj številni mali vlagatelji niso želeli izpustiti prve priložnosti za nakup. Na koncu se je tečaj ustavil pri 93,89 dolarja. Alibaba je s tem v hipu postala eno najvrednejših podjetij na svetu. Tržna kapitalizacija trenutno znaša dobrih 231 milijard dolarjev, kar je več, kot sta skupaj vredna ameriška konkurenta Amazon in Ebay. V indeksu S & P 500 je le deset podjetij, ki imajo višjo tržno kapitalizacijo.

Alibaba v IPO-ju prekosila Viso
"Vlagatelji verjamejo, da ima Alibaba izjemno prihodnost. Podjetje ustvarja dobiček, v javni prodaji pa je bilo pošteno ovrednoteno, tako da se polom Facebooka iz leta 2012, ko so delnice padle mnogo nižje od cene iz javne prodaje, ne bo ponovil," razlagajo borzni poznavalci. V javni prodaji je bila cena delnice 68 dolarjev, kar predstavlja 29-kratnik pričakovanega letnega dobička na delnico. Tudi ta dokaj konservativna cena je bila dovolj, da je Alibaba v javni prodaji zbrala 21,8 milijarde dolarjev, kar je nov rekord v ameriški borzni zgodovini. Prejšnjega je imela (iz leta 2008) Visa. Na Wall Streetu je prvi dan trgovanja delnica poskočila za 38 odstotkov.

Več dobička od Amazona in Ebaya skupaj
Tega je bil najbolj vesel ustanovitelj podjetja Jack Ma, ki ima v Alibabi 7,8-odstotni delež. Njegovo premoženje zdaj ocenjujejo na 26,5 milijarde dolarjev, s čimer je najbogatejši Kitajec. Ma, ki je imel čast, da je v petek z zvoncem odprl trgovanje, želi, da bi v nekaj letih Alibabo vsi primerjali z ameriškimi ikonami, kot so Wal-Mart, Microsoft in IBM. Za vlagatelje je za zdaj pomembno predvsem to, da v nasprotju s številnimi tehnološkimi podjetji Alibaba že zdaj ustvarja visok dobiček. V četrtletju od 1. aprila do 30. junija se je njen dobiček skoraj potrojil in dosegel slabi dve milijardi dolarjev. Resda tudi na račun enkratnih dejavnikov, a tudi že vzamemo 1,1 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja, je to 42 odstotkov več, kot je znašal dobiček Amazona in Ebaya skupaj.

Odstop Ellisona zbil ceno delnic Oracla
Navdušenje, ki so ga pokazali kupci Alibabinih delnic, v petek ni zajelo celotnega trga. Indeks Dow Jones je tako pridobil le 13 točk, a vseeno dovolj, da je drugi dan zapored končal na rekordni vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq se je znižal za tretjino odstotka, kar je predvsem posledica štiriodstotne pocenitve Oraclovih delnic. Larry Ellison je namreč odstopil kot izvršilni direktor računalniškega velikana Oracle, ki ga je vodil 37 let. Glavno vlogo na delniških trgih še naprej igra ameriška centralna banka, ki naj bi že v prvi polovici leta 2015 začela zviševati obrestne mere. To vpliva na krepitev dolarja. Ameriška valuta se je v primerjavi s košarico valut podražila že deseti teden zapored, kar se ni zgodilo vse od začetka teh "meritev" leta 1973.

Dow Jones (ZDA)

17.729 točk

Nasdaq (ZDA)4.579
DAX30 (Frankfurt)9.799
Nikkei (Tokio)16.231
10-letne slov. obvezn.donos: 2,65
10-letne am. obvezn.donos: 2,591
EUR/USD1,283
EUR/CHF

1,207

bitcoin412 USD
nafta brent98,35 USD
zlato

1.216 USD

euribor (6-mesečni)0,187 %



Olajšanje po padcu referenduma
V Evropi so zadnji teden največ pozornosti namenjali referendumu o škotski neodvisnosti. Po objavi rezultatov je bilo olajšanje seveda najbolj vidno v Londonu. Bančne delnice so občutno porasle, prav tako delnice podjetij, ki so izpostavljene do črpališč nafte v Severnem morju. Britanski funt je v primerjavi z evrom dosegel dveletni vrh. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je v petek dotaknil najvišje točke v več kot šestih letih, vendar je navdušenje ob koncu dneva izpuhtelo. Francoski delniški indeks CAC40 je celo rahlo zdrsnil, kar je posledica strahu, da bodo največje bonitetne agencije znižale francosko kreditno oceno.

Mramor podžgal rast delnic v Ljubljani
Zaradi pričakovanj o nadaljevanju privatizacije se je na Ljubljanski borzi nadaljevala rast. Indeks SBITOP (837 točk) je v petih dneh pridobil 2,29 odstotka. "To je bil izjemen teden. Samo podatek, da je bilo v povprečju rednega dnevnega prometa kar za 3,6 milijona evrov, bi lahko marsikoga navedel na misel, da smo v zlatem obdobju domače borze 2007-2008. Pa seveda ni tako. V zadnjem obdobju so gonila rasti delnic na borzi predvsem potekajoča privatizacija in prevzemi podjetij," je povedal Andrej Zakotnik iz GBD-ja, ki je prepričan, da je rast podžgal tudi novi minister za finance Dušan Mramor, ki je povedal, da podpira privatizacijo. Tečaj Telekomovih delnic je posledično porasel za 12,5 odstotka, Cinkarna pa je poskočila za deset odstotkov.

Alibaba iztržil 22 milijard dolarjev