tudi med deset najboljših mladih poskusnih izvršnih direktorjev Adecca v svetu.

Anina pot proti pisarni izvršnega direktorja se je začela na razpisu za projekt Izvršni direktor za en mesec (CEO for a month), na katerega se je prijavila skupaj s 540 kandidati iz Slovenije, ki so se med seboj pomerili v različnih izzivih. Največkrat so tekmovali v iskanju rešitev v različnih položajih, na primer kako ravnati kot predstavnik podjetja pred uglednimi gosti, če direktor zamuja na sestanek.

Da se v ozadju teh testov skriva znanost psihologije, je Ana takoj prepoznala. Ana je namreč končala študij psihologije in sociologije v Angliji, a karierna pot na Otoku je ni zanimala. “Tam je okolje prilagojeno zgolj karieristom. To pomeni, da moraš delati od jutra do večera vse dni v tednu. Pri nas je vseeno bolj umirjeno vzdušje,” pripoveduje Ana in doda, da enako velja za položaj izvršnega direktorja. “Če ne drugega, imaš vsaj prosto konec tedna, da greš lahko v naravo. To meni veliko pomeni.”

Dva mlada izvršna direktorja
Ko je Ana prestala vse preizkušnje, se je srečala iz oči v oči s Timom, komaj 21-letnim študentom ekonomije. Kar sta sprva dojela kot zadnji dvoboj, je bila zgolj potrditev končne odločitve, kdo gre v katero podjetje. V Sloveniji se je letos Adeccu pri projektu pridružila tudi veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's. Tim ima kljub mladosti že pestre izkušnje s podjetništvom, saj je sodeloval pri rojstvu dveh uspešnih zagonskih podjetij.

“Prva stvar, ki sem se je naučil, je hitro odgovarjanje na elektronsko pošto. Pred tem sem si vzel čas in poskusil na vsako elektronsko pošto odgovoriti kar se da formalno, potem pa vidiš, da za to preprosto ni časa,” pove Tim o svoji izkušnji dela ob boku vodje verige restavracij s hitro prehrano. Najbolj pa ga je s svojim pristopom navdušil njegov mentor. “Ko smo imeli odprtje restavracije v nekem manjšem mestu, je prišlo nepričakovano veliko obiskovalcev. V gneči je izvršni direktor sam poprijel za delo pri pripravi hrane, saj je tu, tako kot vsi, začel svojo karierno pot v podjetju.”

Iz teorije v prakso
V obeh podjetjih je karierna pot za vsakega zaposlenega vnaprej jasna, pravita mlada izvršna direktorja in dodata, da ima vsak možnost napredovanja, so pa tudi ljudje, ki se zadovoljijo z določenim položajem in na njem ostanejo. V verigi restavracij to pomeni priprava hrane, v kadrovski službi pa se začne pri delu rekruterja. Z razpisom sta oba tako preskočila cel odsek karierne poti, kar pomeni, da sta morala v mesecu dni hitro nabrati veliko znanja o samem podjetju. Ana poudarja, da je v tem mesecu dodobra spoznala podjetje, v katerem je delala, in ustroj podjetja. Tim doda, da bi bilo za samostojno vodenje podjetja vendarle treba začeti niže.

Sicer pa sta oba skozi izkušnjo dobila tudi, kot pravita, potrditev, da sta se odločila za pravo smer študija. “Pravzaprav tako v praksi izkusiš stvari, ki si jih prej poznal iz teorije,” pripoveduje Ana in dodaja, da postajajo psihološka znanja čedalje pomembnejša tudi na področju kadrovskega menedžmenta.

Dejansko je trend usmerjen v mobilnost na trgu dela, saj se ljudje odločajo za pogostejše menjavanje služb, razlaga Tim in dodaja, da je treba pri vodenju podjetja upoštevati tudi tovrstne dejavnike, recimo, da varnost ni najpomembnejša vrlina, ki jo nekdo išče v službi. Poseben dejavnik motivacije je seveda plačilo, česar se zaveda tudi Tim in poudarja, da je pogosto predstava o prihodkih zaposlenih v restavraciji s hitro prehrano bistveno nižja od dejanskih.

Boj med kandidati z vsega sveta
Projekt se je za Tima končal poleti, ko je pripravil tudi sklepno poročilo in predloge za spremembe v podjetju, v bližnji prihodnosti pa načrtuje študijsko izmenjavo in zaključek študija. Za Ano pa so po mesecu dni v pisarni izvršnega direktorja Adecca v Sloveniji prišli še večji izzivi. Projekt namreč predvideva boj med mladimi izvršnimi direktorji podružnic Adecca s celega sveta. Ani je namreč uspel preboj med deset najuspešnejših kandidatov.

Ti so se pomerili v Amsterdamu na različnih izzivih, med drugim so morali pripraviti strategijo na medijsko krizo v svetovni organizaciji. Po treh dneh intenzivnih ocenjevanj pa se Ani ni uspelo uvrstiti med pet najboljših. Kljub temu je nad izkušnjo navdušena in načrtuje, da se bo tudi v prihodnosti ukvarjala s področjem upravljanja človeških virov. Drugo področje, na katerem si Ana želi biti delovno aktivna, pa je psihologija športa, saj šport predstavlja pomemben del njenega življenja.