Med ponujenimi podjetji za privatizacijo so med drugim kmetijsko podjetje Beograd, avtomobilska družba Priboj, farmacevtsko podjetje Galenika in tudi eden največjih evropskih rudnikov bakra v Boru.

Na seznamu za prodajo ni podjetij, ki zaposlujejo invalide, in podjetij iz obrambne industrije, ki jih zakon o privatizaciji trenutno izključuje iz tega postopka.

Srbska vlada predvideva štiri modele privatizacije - prodajo kapitala, strateško partnerstvo, prodaja premoženja in prenos kapitala brez nadomestila zaposlenim ali strateškemu partnerju. Med metodami privatizacije zakon predvideva javno zbiranje ponudb in javni razpis. Predvideva tri ukrepe - finančno konsolidacijo, odpis dolga in preoblikovanje dolga.

V 45 dneh po izteku roka za oddajo pisem z izkazom interesa bo agencija za privatizacijo ministrstvu za gospodarstvo predložila predloge modelov in metod privatizacije za vsako podjetje posebej. Predvideni so trije ukrepi - finančna konsolidacija, odpis dolga in preoblikovanje dolga.

Privatizacija pogoj za posojilo IMF-a
Srbski poslanci so na začetku avgusta potrdili nov zakon o privatizaciji in s tem odprli pot za prodajo več kot 580 državnih podjetij s skupno okoli 100.000 zaposlenimi. Rok za dokončanje privatizacije je 31. decembra 2015. Zakon o privatizaciji je bil pogoj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za sprostitev 250 milijonov dolarjev vrednega posojila Srbiji.

Po ocenah vlade subvencije državnim podjetjem letno znesejo milijardo evrov. Vladni fiskalni svet je prejšnji mesec posvaril pred nadaljevanjem financiranja zadolženih podjetij, saj bi to lahko Srbijo pahnilo na rob bankrota.

Srbsko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 0,5 odstotka, k čemur so precej pripomogle katastrofalne poplave v maju. Brezposelnost je trenutno 20-odstotna. Javnofinančni primanjkljaj znaša 8,3 odstotka, medtem ko naj bi javni dolg dosegel 73 odstotkov BDP-ja.