Gospodarstvo

Poudarki

  • Sektor država in pravne osebe pod nadzorom države ločeni
  • Če pravna oseba tri leta ni sposobna plačevati dolga, ta pade pod sektor država
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 10 glasov Ocenite to novico!
Denar
V sektor država spadajo štiri blagajne javnega financiranja, to so državni proračun, proračuni občin, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Foto: MMC RTV SLO
Surs
Da Statistični urad RS pripravlja podatke na podlagi pravil, ki sta jih določila Evropski statistični urad in Evropska komisija in so enaka za vse države Evropske unije, zato so podatki lahko primerljivi. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za finance Statističnemu uradu RS ne more naročiti, kako naj knjiži poslovne dogodke, saj morajo biti ti knjiženi v skladu z metodologijo. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Surs: Ne moremo prirejati podatkov o državnem dolgu

Pravila so enaka za vse države EU-ja
19. januar 2011 ob 14:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

Statistični urad je skupaj s sodelavci na ministrstvu za finance zaradi zmede, ki je nastala v zadnjih dneh glede višine dolga države, predstavila, kako se ta obračunava.

Direktorica Statističnega urada RS Irena Križman je povedala, da bi različne ocene in primerjave z grško statistiko, ki jih je zasledila v zadnjem času, lahko povzročile padec bonitetnih ocen Slovenije. Ob tem je povedala še, da Statistični urad RS pripravlja podatke na podlagi pravil, ki sta jih določila Evropski statistični urad in Evropska komisija in so enaka za vse države Evropske unije, zato so podatki lahko primerljivi.

Sektor država in pravne osebe pod nadzorom države ločeni
Stane Vencelj
, vodja sektorja za analize, metodologijo in bilance javnega financiranja na ministrstvu za finance, je pojasnil razliko med sektorjem države in širšim javnim sektorjem. V sektor države spadajo štiri blagajne javnega financiranja, to so državni proračun, proračuni občin, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Sem spadata tudi Sod in Kad, vsi javni zavodi, skladi in agencije. Vse omenjene enote morajo bilance, svoje prihodke in odhodke vključevati v bilanco sektorja države.

V širši javni sektor pa spadajo še nefinančne in finančne družbe pod javnim nadzorom. Nefinančne družbe so javna podjetja, gospodarske družbe, ki so v pretežni lasti države, kot je na primer Dars, Slovenske železnice, Telekom Slovenije, med finančne družbe pa spadajo banke, zavarovalnice in druge finančne družbe, ki so v pretežni lasti države, je dejal Vencelj.

Dolg sektorja država je leta 2009 znašal 12,51 milijarde evrov oziroma 35,4 odstotka BDP-ja. Ocena za lani (dokončnih podatkov še ni) je 13,56 milijarde evrov oziroma 37,9 odstotka BDP-ja, napovedi za prihodnji dve leti pa sta 15,68 in 15,59 milijarde evrov oziroma 42,1 in 39,9 odstotka BDP-ja. Skupaj z dolgom pravnih oseb zunaj sektorja države s poroštvom in jamstvom Republike Slovenije je leta 2009 tako znašal 19,65 milijarde evrov oziroma 55,6 odstotka BDP-ja, lani pa po predhodnih ocenah 20,94 milijarde evrov oziroma 58,5 odstotka BDP-ja.

Če pravna oseba tri leta ni sposobna plačevati dolga, ta pade pod sektor država
Vencelj ob tem opozarja, da dolgovi omenjenih pravnih oseb padejo v sektor države le, če pravna oseba trikrat zapored ni sposobna plačevati obveznosti. Glede na pretekle unovčitve garancij (leta 2009 jih je bilo za 1,07 milijona evrov, lani pa po ocenah 8,15 milijona evrov) Vencelj ocenjuje, da nevarnost, da bi ta dolg prišel pod okrilje sektorja država, ni velika. Po pojasnilih Andreja Flajsa s sektorja za nacionalne račune na Statističnem uradu RS, obstaja možnost, da dela terjatev Dars tudi v prihodnje ne bo sposoben plačevati. V tem primeru sta mogoča dva scenarija: banke, ki so Darsu dale posojila, bodo sredstva terjale iz proračuna, lahko pa Dars vnaprej sporoči svoje težave pri odplačevanju dolgov in država mu da garancijo za novo reprogramiranje posojil, kar pa se je po Flajsovih besedah v preteklosti že zgodilo. Darsova posojila pod državnimi garancijami sicer znašajo tri milijarde oziroma devet odstotkov BDP-ja.

Strokovnjaki so pojasnili tudi računanje podatkov o dolgu in primanjkljaju sektorja država v skladu z evropskim sistemom računov iz leta 1995 (ESA 1995). V t. i. maastrichtski dolg so vključene vse štiri blagajne javnega financiranja, javni zavodi, agencije in skladi, Sod, Kad, DSU, Slovenska turistična organizacija, Rudnik Žirovski vrh, Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Podjetja, ki so pod javnim nadzorom, sem ne spadajo. V dolg sektorja država je vključen dolg vseh enot sektorja država do drugih institucionalnih sektorjev, vključno s tujino, izvzete pa so zadolžitve med posameznimi enotami sektorja država. Podatki o maastrichtskem dolgu se tako razlikujejo od podatkov o dolgu centralnega proračuna, ki jih objavlja ministrstvo za finance, saj vključuje tudi dolg vseh preostalih enot države na centralni in lokalni ravni ter skladov socialne varnosti.

Ana Mušič
Prijavi napako
Komentarji
kimi12345
# 20.01.2011 ob 00:39
Saj kdo pa pravi da bi surs prirejal. Moje mnenje je tako, da surs se ravna po Slovenski zakonodaji oz. mednarodni zakonodaji, enako Eurostat. Podatke pa v resnici sursu prireja MF s tem, ko napiše poseben zakon o tem da DARS ni državna služba ampak koncesionar. Zakon na papirju sicer velja in ker zakon velja in je na papirju DARS ne spada v kategorijo javnega dolga, potem SURS tega res ne more knjižiti pod javni dolg. Ker pa vsi vemo da so nekateri zakoni v SLO samo na papirju zaradi višjih razlogov oz. kreativnosti do takih inštitucij, da se to prikrije. SURS in tudi Eurostat, pa nista Policija da bi preverjala potem če se taki zakoni dejansko tudi uresničujejo, pa tudi če ljudje vedo za to, dolg DARSA ne morejo knjižiti v dolg države, ker se bi država v nasprotnem sklicevala na zakonodajo, in potem bi šli verjetno pred sodišče. Samo smisel SURS in Eurostata pa ni vlačiti se pred sodišči,.... In na to karto igrajo na MF.
Ljudina
# 19.01.2011 ob 17:22
Tudi Grki so to pravili.

SALVE
MZ
# 20.01.2011 ob 07:46
Zakaj pa ne bi kdo pomislil na prirejanje podatkov, ko pa je jasno, da bi zaradi objave manj ugodnih rezultatov hitro padli borzni indeksi in vrednost delnic, ki so žal postali ena od svetinj zahodne civilizacije?

Zaenkrat lahko govorijo, kar hočejo, ampak edina rešitev bi bilo močno gospodarstvo, ki pa so ga razni čudni tipi od samostojnosti dlje vztrajno sesuvali s krajami in prodajami podjetij za drobiž. Zaenkrat se držimo nad vodo samo z najemanjem novih kreditov pri tistih, ki so na kolena spravili Grčijo in Isrko ter ogrozili še nekaj držav. Tak način je podoben gašenju ognja z bencinom.
bud00
# 19.01.2011 ob 22:45
No k sem bil pred 14 dnevi na NLB je pač bilo tako.

Državno poroštvo še ni dolg, je pa to malce daljša tema. Recimo to, da potem DARS opravičijo plačevanja davkov za nazaj, da lahko odplačuje kredit, sicer pade dolg na državo ipd. S tem pač drži državo v šahu, saj bi se potem državi slabšal rejting. Pa itak v Slo vsak vsakega z jaj.. drži. Na Darsu odleti ena pupa, še zmeraj bolje kot cel nesposoben parlament.
bud00
# 19.01.2011 ob 22:34
Še en komentar na poroka "Poroštvo takšno ali drugačno je zavedeno v SISBONu do katerih imajo vse banke dostop. Poroštvo ti omeji kreditno sposobnost." Link
Spet en državni nateg. Očitno za države to ne velja...
bud00
# 19.01.2011 ob 22:30
@K_ris
Banka poroka (vsaj NLB), če želi vzet kredit, obravnava kot da je za tisto vsoto že bremenjen in ti recimo ob odobritvi novega kredita poroštvo računa h kreditni sposobnosti.

Tako, da SURS zavaja ali pa je EU res že toliko v podnu.
K_ris
# 19.01.2011 ob 21:38
@zemljemerec

Državna poroštva postanejo dolg šele, če dolžnik ni sam sposoben odplačati dolga.

Saj je enako, če si ti porok nekomu, ki jemlje kredit. Dokler kreditojemalec plačuje, je tvoj dolg enak 0.
zemljemerec
# 19.01.2011 ob 20:20
kaj pa državna poroštva ?
izo
# 19.01.2011 ob 18:11
DARS in Slovenske železnice pol pa ne pašejo not??... se pravi, koliko milijard treba prištet?
dobro vprašanje. nekaj imam v glavi vsaj še faktor 2 navedenega.. sem že zdavnaj govoril, da nas bo dars&co pokopal, če kdo. če bi vsaj križ dokončali pred krizo, da bo ironija še večja..
K_ris
# 19.01.2011 ob 22:36
@bud00

Ne glede na to, kako banka to obravnava, poroštvo (še) ni dolg, lahko pa to nekoč postane.

BTW: Ko sem jaz pri neki drugi banki jemal kredit, me o kakšnih poroštvih ni nihče nič vprašal.
izo
# 19.01.2011 ob 18:13
če bi vsaj križ dokončali pred krizo
sicer jim pa tio ni bil cilj, zakaj fentat kokoš, ki nosi zlata jajca.
izo
# 19.01.2011 ob 18:11
DARS in Slovenske železnice pol pa ne pašejo not??... se pravi, koliko milijard treba prištet?
dobro vprašanje. nekaj imam v glavi vsaj še faktor 2 navedenega.. sem že zdavnaj govoril, da nas bo dars&co pokopal, če kdo. če bi vsaj križ dokončali pred krizo, da bo ironija še večja..
Optimist99
# 19.01.2011 ob 14:19
DARS in Slovenske železnice pol pa ne pašejo not??... se pravi, koliko milijard treba prištet?
Kazalo