V intervjuju za petkovo izdajo ameriškega časnika The Wall Street Journal se je Romer opravičil Čilu za spremembe metodologije v poročilu o konkurenčnosti "Doing Business", ki po njegovih besedah "daje napačen vtis" o poslovnem okolju pod predsednico Bachelet.

Čile je na lestvici konkurenčnosti Svetovne banke na 55. mestu med 190 državami. Gre za precejšen padec s 34. mesta, na katerem je bila država leta 2014, ko je položaj prevzela socialistična predsednica. Vmes je Čile na lestvici padal na 41. mesto leta 2015, na 48. mesto leto pozneje in 57. mesto lani.

Kot je po poročanju Reutersa pojasnil Romer, je zdrs na lestvici bolj posledica metodoloških sprememb kot nazadovanja čilskega poslovnega okolja, razlog za to pa bi po njegovih besedah lahko bili politični motivi osebja Svetovne banke. Dodal je, da bo še enkrat pregledal poročilo.

Svetovna banka je v soboto izdala sporočilo, da bo glede na Romerjevo opozorilo izvedla "zunanji pregled" čilskih kazalnikov. Kot so dodali, gredo vse spremembe metodologije skozi "strog posvetovalni postopek" in so kazalniki utemeljeni na podatkih, kot so davčne stopnje in sprejeta zakonodaja. "Kazalniki in metodologija Doing Business so zasnovani ne glede na posamezno državo," so sporočili in dodali, da "objektivni podatki niso predmet političnega vplivanja".

Lestvica "Doing Business" upošteva dejavnike, kot so, kako težko oziroma lahko je ustanoviti podjetje, pridobiti posojilo, plačevati davke in pridobiti gradbena dovoljenja.

Čilske oblasti jezne
Predstavniki Čila so medtem kritizirali Svetovno banko, češ da jih ta organizacija ni pošteno obravnavala. "Kar se je zgodilo z lestvico konkurenčnosti Svetovne banke, je zelo skrb vzbujajoče," je dejala predsednica Bachelet, ki se ji štiriletni mandat končuje marca. Kot je dejala, bi morale biti tovrstne lestvice mednarodnih institucij zaupanja vredne, saj vplivajo na vlaganja v države in njihov razvoj.

"Redko je videti tako nemoralno dejanje," pa je o delovanju Svetovne banke dejal čilski minister za gospodarstvo Jorge Rodríguez Grossi. "Upamo, da se bo to čim prej popravilo, a škoda je že storjena," je še dejal minister. Čile bo po zagotovilih predsednice Svetovno banko uradno pozval k celoviti preiskavi.

Medtem ko je Michele Bachelet sprejela progresivno davčno reformo in reformo trga dela, za kateri so gospodarstveniki dejali, da zavirata vlaganja, pa ni korenito spremenila gospodarskega modela prostega trga.

Čile precej odvisen od bakra
Za upad gospodarske rasti Čila pod njenim predsednikovanjem so vzrok nizke cene bakra, glavnega izvoznega artikla države, poroča Reuters.

Na decembrskih predsedniških volitvah je konservativni milijarder in nekdanji predsednik Sebastian Piñera premagal Alejandra Guillierja, ki ga je podpirala Michele Bachelet, delno tudi zaradi obljub o krčenju birokracije in povečanju vlaganj.

Piñera je bil predsednik med letoma 2010 in 2014 v času visokih cen bakra, ko je gospodarstvo cvetelo. Na položaju je nasledil Michele Bachelet, ki je bila predsednica že med letoma 2006 in 2010. Čilska ustava namreč prepoveduje zaporedne izvolitve.