Poudarki

• Dow Jones v zadnjem tednu izgubil 1,6 odstotka
• Sveži podatki ne vlivajo upanja, da bo okrevanje hitro
• Na Ljubljanski borzi največ izgubila Intereuropa

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,9 od 8 glasov Ocenite to novico!

Potem ko je širši newyorški delniški indeks S & P 500 v drugem četrtletju pridobil 15 odstotkov, se mu tudi v tretjem četrtletju, ki se bo izteklo v sredo, obeta podobno visok pribitek. Foto: Reuters

V petek so se na Wall Streetu za več kot dva odstotka pocenile delnice trgovskega velikana Wal-Marta in izdajatelja kreditnih kartic American Expressa. Foto: Reuters

Delnice Intereurope, v zlatih časih (poleti 2007) vredne že 50 evrov, so padle na šest evrov. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Tweet

Facebook

Teorija o V-okrevanju na trhlih temeljih

Nekaj svežih makroekonomskih podatkov je ohladilo vlagatelje na delniških trgih in jih spomnilo, da bo okrevanje po hudi recesiji zelo težavno.

Dow Jones je na tedenski ravni izgubil 1,6 odstotka. V petek so se delnice na Wall Streetu tretji dan zapored cenile ob visokem prometu, kar bi lahko bil znak za preobrat po polletnem vzponu. Za nervozo sta poskrbela podatka o padcu ameriške avgustovske prodaje novih stanovanj in o največjem padcu naročil trajnih dobrin v zadnjih sedmih mesecih. Hkrati je Research in Motion (proizvajalec telefonov BlackBerry) poročal o četrtletnih prihodkih, ki so bili nižji od napovedi analitikov, in posvaril, da bo dobiček v tretjem četrtletju na spodnji meji pričakovanj, kar je delnice potisnilo 17 odstotkov nižje in obremenilo tehnološki sektor, ki je upal, da se povpraševanje po tehnoloških izdelkih krepi.

Fed vnesel dodatno negotovost
"Prišli smo do točke, ko potrebujemo sveže dokaze, da je delniški vzpon v zadnje pol leta res upravičen. Zadnji podatki z nepremičninskega trga in novica o padcu trajnih naročil teorije o hitrem okrevanju ne potrjujejo," je bil komentar enega izmed ameriških analitikov. Indeks Dow Jones (9.665 točk) je v petek padel za 0,44 odstotka, največje izgube pa so utrpele delnice, ki so občutljive na gospodarske cikle, zlasti delnice velikih industrijskih proizvajalcev in bank. Za dodatno negotovost je v sredo poskrbela ameriška centralna banka, ki je napovedala postopno odpravo izjemnih likvidnostnih ukrepov za pomoč gospodarstvu. Zgledu bodo sledile tudi preostale največje centralne banke.

V ZDA že 95 bančnih stečajev
Na zasedanju vrha G20 v Pittsburghu so se zavzeli za strožja pravila regulacije svetovnega finančnega sistema, kar v finančnih krogih že vzbuja precejšen strah. Da bi zaščitile svoj dozdajšnji položaj, banke svarijo, da bi pretirana regulacija utegnila upočasniti ali celo prekiniti okrevanje svetovnega gospodarstva. Medtem je število bančnih bankrotov v ZDA doseglo število 95. V kakšnem stanju je zdaj ameriško gospodarstvo, bo znano v naslednjem tednu, ko bo objavljena serija pomembnih podatkov, med katerimi bosta na vrhu padec bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju (gre za zadnjo revizijo; po prvih ocenah je bil padec enoodstoten) in septembrsko poročilo o trgu dela. Ameriška brezposelnost naj bi dosegla 9,8 odstotka.

Ničelne obresti godijo delniškim trgom
Če bodo podatki s trga dela kazali nadaljnje poslabšanje razmer, bo bikovskega trenda, ki na borzah prevladuje od marca, verjetno res konec, čeprav ni malo takšnih, ki verjamejo v nadaljnji vzpon, saj rekordno nizke obrestne mere vlagateljem ne puščajo druge izbire kot kupovanje delnic. Poleg tega je še vedno veliko tistih, ki so zamudili pomladansko in poletno rast, zato zdaj vsak popravek izkoristijo za vstop na trg. Ali gre tudi tokrat le za še en popravek pred novim naskokom na enoletni vrh ali pa res za konec sijajnega vzpona (v pol leta skoraj 60-odstotna rast), bo seveda povedal čas.

Intereuropa samo pada
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je v zadnjem tednu izgubil 2,2 odstotka, podobno pa velja tudi za slovenski borzni indeks. Ljubljanska borza je s tem spet sledila dogajanju na razvitih trgih. Najbolj nezadovoljni so lastniki delnic Intereurope, katerih tečaj je že več kot 30 odstotkov nižje kot na začetku leta. Samo v zadnjem tednu je to primorsko logistično podjetje padlo za 7,3 odstotka, na 5,99 evra. Med poraženci tedna je tudi Nova KBM (-4,44 odstotka). Mariborska banka je zaradi oteženih gospodarskih razmer navzdol popravila ocene pričakovaga dobička. Skupina NKBM v letošnjem letu tako načrtuje 10,6 milijona evrov čistega dobička.

Le dve delnici dražji
Le delnice Aerodroma (+0,47 odstotka) in Luke Koper (+0,25 odstotka) so se na tedenski ravni podražile. Mercatorjeve delnice so v petih dneh izgubile 1,63 odstotka. Mercatorjeva uprava je na začetku tedna začela postopke predpriprave na izdajo do 20 odstotkov novega osnovnega kapitala družbe. Namen dokapitalizacije je pravočasna zagotovitev dodatnih finančnih virov v primeru morebitne izvedbe strateških povezav na področju trgovinske, nepremičninske ali druge dejavnosti.