Todorić je zaradi
Todorić je zaradi "počasnosti hrvaških ustanov" tožbo poslal še na evropsko sodišče. Foto: Reuters
Ante Ramljak
Zaradi diskrecijske pravice izrednega pooblaščenca hrvaške vlade Anteja Ramljaka, Todorić meni, da zakon diskriminira nekatere upnike. Foto: Reuters

"Zaradi počasnosti hrvaških ustanov, ki se ne odzivajo na strahotne posledice neustavnega in nezakonitega lex Agrokor, sem vložil tožbo pri Evropski komisiji," je nekdaj najbogatejši Hrvat zapisal na svojem blogu ivica.todoric.hr. Napovedal je, da bo vsebino tožbe objavil, ko bo zaključen postopek njenega prejema v Bruslju.

Tožbo je poslal tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Napovedal je, da bo z vsebino tožbe seznanil vse premierje članic EU-ja, kot tudi vse poslance v Evropskem parlamentu.

Po njegovih trditvah so mednarodni in hrvaški pravni strokovnjaki prepričani, da Hrvaška z zakonom o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znanem tudi kot lex Agrokor, krši hrvaško ustavo in evropsko zakonodajo. Pojasnil je, da se je za tožbo odločil s težkim srcem, a je bil vanjo prisiljen zaradi kršitve njegovih človekovih pravic.

Todorić: "Lex Agrokor ni skladen z določili EU-ja"
Todorić je kasneje na blogu pojasnil, zakaj je v Bruslju ovadil Hrvaško. Hrvaška naj bi po Todorićevem mnenju z zakonom lex Agrokor kršila več določil in temeljnih načel EU-ja, kot so pravna varnost in legitimna pričakovanja, enakost in prepoved diskriminacije, lastniško pravo in načelo sorazmernosti, pravica do poštenega sojenja in pristop do sodišča.

Vsako izmed navedb je tudi podrobno analiziral. Med drugim je zapisal, da zakon diskriminira določene upnike zaradi diskrecijske pravice izrednega pooblaščenca koncerna Anteja Ramljaka. Navaja, da lex Agrokor diskriminira tudi solastnike v podjetjih znotraj koncerna, ki nimajo lastniških pravic, v nasprotju s tistimi hrvaškimi podjetji, ki so v stečaju in v katerih so lastniki zadržali svoje pravice.

Prav tako meni, da je lex Agrokor povzročil "kriminalne ugodnosti izbrancem" izrednega pooblaščenca Ramljaka ter podpredsednice hrvaške vlade in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić. Meni, da je to pripeljalo do uničenja vrednosti Agrokorja, ker "interesne skupine in posamezniki brez kakršnih koli kriterijev v tujino vlečejo milijone kun".

Trdi, da hrvaška vlada vse to še naprej tolerira, čeprav je vsem njenim članom jasno, za kakšno škodo gre za hrvaško državo in gospodarstvo. Todorić je napovedal še, da bo pravico poiskal tudi pri mednarodnih pravnih institucijah.

Todorić trdi, da je bil njegov podpis izsiljen
Todorić je kot predsednik uprave Agrokorja, ki se je znašel v hudih finančnih težavah, aprila lani na pristojno sodišče v Zagrebu vložil zahtevo za uvedbo izredne uprave v največjem hrvaškem poslovnem sistemu na podlagi lex Agrokor. Kasneje je sporočil, da je bil njegov podpis izsiljen in da je zakon neustaven.

Že septembra lani je napovedal, da bo proti Hrvaški v povezavi z zakonom izkoristil vse pravne možnosti, ki jih ima na hrvaških in mednarodnih sodiščih, decembra pa je tožbo poslal na hrvaško ustavno sodišče.

Todorić v Londonu sicer čaka na odločitev britanskega sodišča o izročitvi Hrvaški, ki ga bremeni večmilijonskih finančnih malverzacij. Londonsko sodišče bo o izročitvi Todorića predvidoma odločalo aprila.