Ameriški predsednik se je v četrtek na srečanju z vrhom EU-ja pritoževal nad zunanjetrgovinskim presežkom Nemčije. "Nemci so slabi, zelo slabi. Poglejte si milijone avtomobilov, ki jih prodajo v ZDA. Grozno. To bomo ustavili," je izjavil Trump in v Frankfurtu v petek povzročil približno enoodstoten zdrs delnic BMW-ja, Daimlerja in Volkswagna. A splošno razpoloženje na borzah vseeno ostaja pozitivno. Newyorška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta dosegla novi rekordni vrednosti, delnice Amazona in Alphabeta (Googla) pa "tekmujeta", kateri bosta prej dosegli tisoč dolarjev.
Dobički naraščajo, komu mar vse drugo
Očitno so vlagatelji prepričani, da bo gospodarstvo, čeprav Fed zaostruje denarno politiko, še naprej cvetelo. Zakaj finančni trgi kljub geopolitičnim napetostim in neodobravanju številnih Trumpovih potez še naprej dosegajo rekorde, je za Finančne krivulje pojasnil Luka Gubo, upravljavec skladov iz družbe Numerica partners: "Težko je odgovoriti. Gre za splet različnih dejavnikov. Podjetja v ZDA in Evropi v zadnjem letu ali dveh dobro poslujejo, dobički naraščajo, prav tako prihodki. Makroekonomski podatki so prav tako relativno dobri. Trgovci se očitno bolj osredotočajo na te podatke kot na geopolitične napetosti."

Ethereum letos poskočil za dobrih 2000 odstotkov
Dolar medtem še naprej slabi. Za evro je treba plačati že okrog 1,125 dolarja. Če je bilo na začetku leta veliko ugibanj, da bo evro letos padel pod pariteto z dolarjem, zdaj prevladuje mnenje, da bi lahko splezal na 1,15 ali 1,20 dolarja. Tudi Trump je pred nekaj tedni izjavil, da ZDA nimajo želje po močnem dolarju. Krepitev evra za zdaj verjetno še ne bo ogrozila konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Spomnimo, da je bil evro marca 2014 vreden 1,37 dolarja, leta 2008 pa celo 1,58 dolarja. Kriptovalute še naprej rušijo rekorde. Bitcoin se je zavihtel do skoraj 2.800 dolarjev, ether pa nad 200 dolarjev. V petek je sicer sledil močan popravek (bitcoin je zdrsnil pod 2.000 dolarjev, ether pod 140), a ne gre prezreti, da je bil 1. januarja ether vreden dobrih 8 dolarjev, tako da je letos poskočil za več kot dva tisoč odstotkov.
Nafta po strmi rasti spet navzdol
Zadnji teden je bil zelo pester na naftnem trgu. Opec je (v sodelovanju z Rusijo) na zasedanju na Dunaju storil tisto, kar so vsi pričakovali: dogovor o znižanju proizvodnje je (v istih količinah kot v prvih šestih letošnjih mesecih) podaljšal do marca 2018. Naftnih trgovcev to ni razveselilo, saj so upali na večje znižanje proizvodnih kvot od 1,8 milijona sodov (159 litrov) dnevno. Nafta, ki je od začetka mesece ravno zaradi velikih pričakovanj, kaj se bo zgodilo na Opecovem zasedanju, pridobila skoraj 20 odstotkov je tako v četrtek padla za okrog pet odstotkov, sod brenta pa je zdrsnil na dobrih 51 dolarjev.

Petrolove delnice najvišje v devetih letih
Ljubljanska borza še naprej bolj kot ne stopica na mestu, elitni indeks SBITOP pa je po zaslugi spodbudnega začetka leta še vedno enajst odstotkov višje kot na začetku leta. Objave četrtletnih rezultatov so imele le kratkotrajen učinek. Petrolove delnice so zadnji teden dosegle 365 evrov, kar je največ po letu 2008. Podjetja, katerih delnice sestavljajo prvo kotacijo Ljubljanske borze, so imele sicer v prvem letošnjem četrtletju devet odstotkov višji čisti dobiček kot v istem lanskem obdobju, prihodki od prodaje pa so se povzpeli za enajst odstotkov.