Čeprav se je v petek razpoloženje popravilo in so indeksi pridobili več kot odstotek, je bila tedenska izguba borz v New Yorku zajetna. Dow Jones v petih dneh izgubil 4,2 odstotka, podobno tudi indeks S & P 500, ki je prvič po referendumu o brexitu (junija 2016) na tedenski ravni izgubljal tretjič zapored. Od kod nenadna črnogledost, zakaj občasno paničen odziv vlagateljev, če je ameriško gospodarstvo doseglo polno zaposlenost (septembra je bila brezposelnost le 3,7-odstotna) in če naj bi se dobički ameriških korporacij v tretjem letošnjem četrtletju (prav zdaj se je začela sezona objav) povzpeli za 20 odstotkov? Edina logična razlaga je ta, da so se vlagatelji ustrašili visoke donosnosti ameriških obveznic in da so postali skeptični, kako dolgo lahko ob zaostrovanju Fedove denarne politike ter ob stopnjevanju carinske vojne še trajajo bikovska gibanja.
Dow Jones v dveh dneh izgubil skoraj 1.400 točk
Najhujši padci (največji po februarju) so bili v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq, v katerega so vključene tudi delnice Appla, Facebooka, Amazona, Twitterja in Netflixa, se je znižal za dobre štiri odstotke, kar je največ po juniju 2016. Elitni Dow Jones je zanihal 832 točk "proti jugu". To je njegova tretja največja točkovna izguba v zgodovini, a je slika precej manj dramatična, če izgubo izrazimo v odstotkih: 3,15-odstotni padec se namreč še zdaleč ne more primerjati s katastrofo leta 1987, ko je na črni ponedeljek Wall Street strmoglavil za 23 odstotkov. V četrtek se dogajanje še ni umirilo, saj je Dow Jones padel za nadaljnjih 600 točk, indeks Nasdaq pa je že prišel v uradno območje popravka, saj je bila njegova vrednost že desetino pod rekordom, doseženim 29. avgusta. Petek je prinesel odboj indeksov, Nasdaq se je povzpel celo za več kot dva odstotka.
Trump Fedovo politiko označil za zmešano
Ameriški predsednik Donald Trump se je ob rekordih Wall Streeta rad pohvalil, kako ugodno njegova politika vpliva na delniške indekse, zdaj, ko so trgi pod pritiskom, pa je krivca takoj našel v ameriški centralni banki. Seveda ni bilo prvič, da je Trump kritiziral Fedovo politiko, a tokrat je bil še posebej neusmiljen. Izjavil je, da je Fedova politika zmešana in smešna, s čimer stopnjuje pritisk na Fed, ki po njegovem mnenju prehitro zaostruje denarno politiko. Fed je letos obresti privil že trikrat, naslednjič naj bi jih decembra. Vse to se odraža v vedno višji donosnosti ameriških obveznic. Pri desetletni se je donosnost do dospetja povzpela že na 3,25 odstotka, kar je največ po letu 2011. Obveznice tako postajajo resna konkurenca delnicam, saj z zelo malo tveganja prinašajo več kot triodstoten letni donos. Pri nemški desetletni obveznici je letna donosnost le polodstotna.
.

JPMorgan na poti do rekordnega letnega dobička
Ali so zadnji nemiri na finančnih trgih napoved še večjih padcev ali pa ponujajo lepo nakupno priložnost, je seveda težko reči. Nekateri analitiki napovedujejo vsaj še desetodstotni padec, drugi pa pravijo, da ne bo treba dolgo čakati na nove rekorde, saj naj bi se delniški trgi pol leta po vmesnih ameriških volitvah (te bodo novembra) tradicionalno gibali pozitivno. Veliko bo odvisno tudi od dobičkov ameriških podjetij. Prav v petek se je začela nova sezona četrtletnih objav. JPMorgan je presegel pričakovanja: največja ameriška banka (po bilančni vsoti) je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala za 24 odstotkov, na 8,4 milijarde dolarjev. V prvih devetih mesecih je JPMorgan prislužil kar 25,4 milijarde dolarjev in očitno bo celoleten dobiček višji od tržne vrednosti največje nemške banke Deutsche Bank. Tudi banki Citigroup in Wells Fargo sta v zadnjem četrtletju zaslužili milijarde.
Trg je dobro preskrbljen z nafto
Skupaj z delniškimi trgi je zadnji teden prinesel tudi visok popravek na naftnem trgu (brent je za hip pogledal tudi pod ceno 80 dolarjev), čeprav so morale rafinerije v Mehiškem zalivu zaradi orkana Michael proizvodnjo začasno oklestiti za 40 odstotkov. Na drugi strani so zaloge surove nafte (podatek je objavljen vsako sredo) porasle več, kot so predvidevale napovedi, poleg tega pa sta tako Opec kot Mednarodna agencija za energijo znižala napoved povpraševanja po nafti za letošnje in prihodnje leto. Organizacija držav izvoznic nafte Opec ne le, da je (predvsem zaradi posledic trgovinskih nesoglasij) že tretji mesec zapored znižal to napoved, hkrati tudi meni, da je svet dobro preskrbljen z nafto, naslednje leto pa utegne celo spet groziti močno presežna ponudba. Opec je sicer (na čelu s Savdsko Arabijo) septembra dnevno načrpal skoraj 32,8 milijona sodov nafte, kar je 132 tisoč sodov več kot avgusta.

Roubini z ostrimi besedami nad kriptovalute
Tudi kriptovalutam zadnje dni ni šlo dobro. Predvsem XRP se je močno pocenil, saj je v enem tednu padel za okrog 15 odstotkov, na dobrih 0,40 dolarja. Bitcoin, ki je bil nekaj dni "zacementiran" nad 6.500 dolarji, je zdrsnil na 6.200 dolarjev. Bitfinex, ena večjih kriptomenjalnic, je začasno ustavila izplačila na račune uporabnikov v fiat valutah (gre za evre, dolarje, jene in funte), pojavila so se tudi ugibanja o insolventnosti. Ekonomist Nouriel Roubini, ki je napovedal finančno krizo leta 2008, še naprej nima dobrega mnenja o kriptovalutah in pravi, da gre za smrdečo greznico, ki v temelju nima nobene vrednosti. So pa na svoj račun končno prišli vsi, ki verjamejo v zlato. V četrtek, ko je Wall Street izgubljal že šesti dan zapored, je cena porasla za več kot dva odstotka in pol (na 1.226 dolarjev za 31,1-gramsko unčo), kar je največja enodnevna rast po juniju 2016.