Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 6 glasov
Ocenite to novico!
Kitajske oblasti so na nižjo gospodarsko rast odgovorile z napovedjo infrastrukturnih naložb, kar naj bi v drugem letošnjem polletju zvišalo rast BDP-ja.
V drugem četrtletju je imelo kitajsko gospodarstvo najnižji pospešek v zadnjih treh letih, saj se je bruto domači proizvod zvišal za 7,6 odstotka. Vlada v Pekingu je zdaj napovedala nove naložbe zlasti v železniško infrastrukturo, kar bi se moralo kmalu poznati pri gospodarski rasti. Vlagatelji na finančnih trgih pričakujejo še dodatne spodbude, zato se je v torek borza v Šanghaju po ponedeljkovem padcu na več kot triletno dno malce pobrala. Osrednji delniški indeks se je zvišal za 0,6 odstotka.
| Finančne krivulje na Valu 202: Letošnji petek, trinajsti, je bil nenavadno dober dan na delniških trgih |
Vsi po vrsti znižujejo ocene rasti
Tudi v ZDA se rast upočasnjuje. Mednarodni denarni sklad opozarja, da je omejevanje fiskalne politike predstavlja veliko tveganje. Bill Gross, prvi mož družbe Pimco, ki med drugim upravlja največji vzajemni sklad na svetu, je po Twitterju povedal, da se največje gospodarstvo sveta celo bliža recesiji. Ekonomisti pri bankah Goldman Sachs in Deutsche Bank so znižali oceno rasti v drugem četrtletju. Pri Goldman Sachsu menijo, da bo rast 1,1-odstotna, pri Deutsche Bank pa, da bo enoodstotna. Član ameriške centralne banke iz Kansas Cityja je včeraj povedal, da bo letošnja ameriška rast največ dvoodstotna.
Visok junijski padec prodaje na drobno
Ameriški trg dela v zadnjih mesecih kaže znake šibkosti, kar se že kaže pri vedenju potrošnikov. Junijska prodaja na drobno je tretji mesec zapored padla, in sicer za pol odstotka. Podatek je presenetil tudi najbolj pesimistične analitike in je res skrb vzbujajoč, saj potrošnik k ameriški gospodarski rasti prispeva kar 70 odstotkov. Wall Street se je v ponedeljek odzval s skoraj polodstotnim padcem indeksa Dow Jones (12.727 točk), ki je v petek porasel za več kot odstotek in pol. Denar je varno zavetje poiskal v državnih obveznicah. Donos desetletne ameriške obveznice je celo padel na 1,44 odstotka, kar je rekordno nizko.
Za evro okrog 1,23 dolarja
Frankfurtski DAX30 je bil v ponedeljek med redkimi evropskimi delniškimi indeksi, ki so porasli, vendar le za 0,13 odstotka. Elitne nemške korporacije so se v povprečju tudi v ponedeljek nekoliko podražile (DAX je ob 13.30 pokazal 6.585 točk), čeprav je konjunkturni indeks Zew (merijo ga na podlagi ankete med 300 institucionalnimi vlagatelji) v primerjavi z junijem izgubil še 2,7 točke in zdaj znaša minus 19,6 točke. V ospredju vlagateljev so še naprej četrtletni poslovni rezultati ameriških korporacij. Danes bodo sveže bilance razgrnili pri multinacionalnih podjetjih Coca-Cola, Goldman Sachs, Johnson & Johnson, Intel in Yahoo. Vrednost evra je bila v torek zjutraj okrog 1,23 dolarja.
Tečaji delnic na Lj. borzi:
| LUKA KOPER | +2,67 % | 7,70 EUR |
| TELEKOM | +2,65 % | 61,60 |
| GORENJE | +1,73 % | 4,70 |
| ZAV. TRIGLAV | +1,22 % | 11,65 |
| KRKA | +0,24 % | 41,60 |
| MERCATOR | +0,16 % | 121,85 |
| PETROL | -0,23 % | 170,00 |
| NOVA KBM | -2,01 % | 1,46 |
Dva koraka nazaj, eden naprej
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP po ponedeljkovem padcu na rekordno nizko vrednost okreval za odstotek. Vse gre po načelu dva koraka nazaj, eden naprej, le da delnice Nove KBM poznajo le korake nazaj. Tokrat so se ob le 14 sklenjenih poslih pocenile še za dva odstotka. Tisti, ki so leta 2007 delnice kupili v javni prodaji (po 27 evrov), so vajeni že vsega hudega, zato jih takšni padci niti ne ganejo preveč, saj so so svojo neuspešno investicijo verjetno že prečrtali. V prvi kotaciji je opazno porasla vrednost Telekoma, a kaj, ko so bili sklenjeni le trije posli, najvišji pri 64 evrih. Krkine delnice (300 tisoč evrov prometa) so se drugič zapored malenkost podražile, cena pa je nihala med 41,2 in 42,0 evra.
B
ZDA so prevelike za bankrot, Slovenija pa je nepomebmen del sveta
če slovenija pade se noben ne bo sekiral. pač še ena Grčija več ...
kako bo pa v evropi k gre nemčiji relativno v redu, medtem ko so španija, italija, grčija, irska na škrgah... a bo nemčija vzela vse pod kapo (ob čemer ni težko predvideti eksplozijo protinemškega nacionalizma in mahanja z kljukastimi križi in angele s hitlerjevskimi brki) al bo pa nemčija prevzela evroobveznice kar bo najmanj poškodovalo njeno gospodarstvo in blaginjo (ob tem je za pričakovati nacionalizem v nemčiji), poleg tega lahko grčija kr sklizne iz evroobmočja kar napovedujejo za najkasneje januar 13
kaj bo torej? (jst ne vidim nobene lahke oz. hitre rešitve)
Še eno vojno bodo zrežirali, pobrali še več davkoplačevalskega denarja, naredili še večji dolg in pustili za seboj še več civilnih žrtev.
Ni tukaj neke posebne filozofije.
Pobijaj in kradi, to je ameriško gospodarstvo.