Namen tokratnega, četrtega zasedanja skupne komisije je bilo še izboljšati gospodarsko sodelovanje in poiskati nove priložnosti ter odpraviti morebitne ovire in odprta vprašanja. Ministra sta pozvala slovenske in turške vlagatelje, naj več vlagajo v Turčijo oziroma Slovenijo.
Yazici je opozoril, da z obstoječim stanjem naložb ne moremo biti zadovoljni, saj so zelo dobri pogoji za njihovo povečanje, na primer na področju telekomunikacij. Ministra menita, da bi državi lahko dobro sodelovali tudi na področju prometa. Slovenija ima namreč Luko Koper, ki je lahko okno v srednjo Evropo, Turčija pa je glavni most med Azijo in Evropo, je izpostavil Erjavec. S povezovanjem slovenske luke in turških pristanišč za povečanje pretoka blaga se strinja tudi Yazici.

Dobre možnosti vidita še v skupnem nastopu na tretjih trgih, zlasti v državah zahodnega Balkana, kjer se že pripravljajo konkretni projekti sodelovanja na področju energetike. Možnosti se odpirajo predvsem pri gradnji hidroelektrarn v Črni gori, pa tudi v Makedoniji in nekaterih drugih državah. "Slovenija ima znanje, Turčija pa velik potencial za realizacijo velikih energetskih projektov," je poudaril Erjavec.
Turke motijo vizumi, Erjavca počasnost turške carine
Turško stran pa pesti predvsem vprašanje vizumov. Yaziciju se zdi nezaslišano in primitivno, da morajo Turki upravičevati svoje prihode v evropske države in pridobivati vizume. Erjavec je pojasnil, da je Slovenija ujeta v evropsko zakonodajo, a bo vseeno poskušala najti določene rešitve, saj se s to težavo pri sodelovanju s Slovenijo srečuje tudi več drugih držav.
Slovenija je po drugi strani Turčijo opozorila na vprašanje carinskih postopkov za hitrejši pretok blaga v železniškem prometu, kjer vlaki zaradi nedelovanja mejnih služb ob določenih urah ne morejo nadaljevati svoje poti. To je po Yazicijevem mnenju treba urediti, zato se bo po vrnitvi v Turčijo prednostno lotil reševanja problematike.