"Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank je konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da je omenjeni časopis "ves dolg povezanih družb direktno pripisal nadškofiji".
V mariborski nadškofiji sicer še enkrat poudarjajo, da nimajo in ne poznajo dokumenta, na katerega se je v svojem prispevku skliceval avtor, zato ga tudi ne morejo komentirati, ugotavljajo pa, da so navedbe v članku netočne.
Mariborska nadškofija, četudi bi se zadolžila prek svojih zmožnosti, ne more bankrotirati. Tudi zato ne, je Lojze Ude s pravne fakultete v Ljubljani v prispevku za TV Dnevnik pojasnil Eriku Blatniku, ker ji sodišče po zakonu ne more zapleniti sakralnih objektov, saj ti služijo verskim obredom in niso v prosti prodaji.
"Če so kakšne nepremičnine vložili, ki so jih dobili nazaj z denacionalizacijo (npr. poslovno stavbo), potem bi to šlo v stečaj. Samo premoženje družb gre v stečaj, premoženje insolventnih kapitalskih družb." Verski objekti po Udetovem mnenju tako ne morejo v stečaj, "čeprav tega primera še nismo imeli".
"Vse ostalo pa. Zlasti gozdovi. Ker gozdov je dobila cerkev kar precej nazaj. Pa kakšne stavbe, šole, dvorci. Take stvari," dodaja Ude in pojasnjuje še, da se nadškofije kot civilno-pravne osebe ne more ukiniti oziroma izbrisati iz registra, kot je to mogoče s podjetji po končanem stečaju. Zato je Ude prepričan, da finančne težave družb, v katerih je posredna ali neposredna lastnica Mariborska nadškofija, ne bodo onemogočale njenega delovanja.
Razlika je med Gospodarstvo Rast in nadškofijo
Nadškofija ob tem še opominja, da "gre za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in med seboj neprimerljive načine", in da je treba razlikovati med Nadškofijo Maribor samo in družbo Gospodarstvo Rast, katere solastnica je tudi nadškofija - skupaj s celjsko in murskosoboško škofijo.
Kot še pravijo v nadškofiji, je premoženje družbe Gospodarstvo Rast porazdeljeno, in sicer: družba je 55-odstotni lastnik Zvon ena holdinga, "vrednost katerega se je zaradi gospodarske situacije precej zmanjšala" in ima terjatve do Zvona dva holdinga v višini 13,5 milijona evrov. Del premoženja predstavljajo še oprema za proizvodnjo orgel, restavriranje in tekoče delovanje družbe ter nepremičnine manjše vrednosti.
Družba Gospodarstvo Rast je imela tudi lastniški delež v T-2, ki pa ga je leta 2008 prodala, "tako, da ima sedaj do njega enak odnos kot npr. do Heliosa, d. d., in ostalih portfeljskih naložb Zvona ena holdinga". O rednem poslovanju navedenih družb sicer v nadškofiji ne morejo dajati podatkov, še pišejo,"ker imajo te družbe svoje vodstvo in nadzorne organe in o svojem finančnem poslovanju obveščajo javnost same".
Nadškofija za reševanje družbe zastavila za tri milijone nepremičnin
Nadškofija je sicer, da bi pomagala pri sanaciji Gospodarstva Rast, zastavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe: samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta na Barvarski ulici v Mariboru, katerih ocenjena vrednost znaša manj kot tri milijone evrov, še pravijo in dodajajo, da si na vso moč prizadevajo, "da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene".
"Članek v javnost vnesel strah, jezo, nezaupanje"
"Omenjeni članek v reviji »L'Espresso« je v trenutku, ko je najbolj potrebno zaupanje in pripravljenost za skupno iskanje, v javnost vnesel strah, jezo in nezaupanje. Takšno razpoloženje zlahka privede do situacije, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji," so še prepričani v nadškofiji.
Kot je znano, so holdinga Zvon ena in Zvon dva ter družba Gospodarstvo Rast pred slabima dvema tednoma razglasili insolventnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje