Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 4 glasov
Ocenite to novico!
| Kratkoročni ukrepi vlade za izhod iz krize, ki bodo morali učinkovati že letos, bodo morali biti usklajeni s prizadevanji, potrebnimi za dosego dolgoročne vzdržnosti javnih financ. | ||
| Boštjan Vasle | ||
Kratkoročni kazalniki ob koncu leta kažejo počasno okrevanje gospodarstva, a tudi vztrajanje kreditnega krča in poslabševanje razmer na trgu dela, pravijo na Umarju.
Razmere se podobne tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju in so se po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj pokazale tudi v poslabšanju javnofinančnega stanja v večini članic EMU.
Kratkoročni ukrepi ekonomskih politik morajo biti zato osredotočeni predvsem na trg dela, finančne trge in konsolidacijo javnih financ ter skladni s strukturnimi reformami za doseganje dolgoročno vzdržnega razvoja, v svojem poročilu Ekonomsko ogledalo za december svetujejo na Umarju. "Kratkoročni ukrepi vlade za izhod iz krize, ki bodo morali učinkovati že letos, bodo morali biti usklajeni s prizadevanji, potrebnimi za dosego dolgoročne vzdržnosti javnih financ," ob tem pravi direktor urada Boštjan Vasle.
Še nekaj let, preden bo Slovenija iz krize
Po drastičnem padcu gospodarske aktivnosti, ki je konec leta 2009 znašala med sedem in osem odstotki, zadnji gospodarski kazalniki, ki se izboljšujejo v večini dejavnosti, potrjujejo jesensko napoved Umarja o predvideni enoodstotni gospodarski rasti v letu 2010. Bo pa Slovenija potrebovala nekaj let, da bo dosegla raven izpred krize.
"Konsolidacija javnih financ in drugi vladni ukrepi bi morali temeljiti na predpostavki, da leta pred nami ne bodo leta hitre gospodarske rasti, zato bo treba najti rezerve oziroma ukrepe na drugih področjih," je pojasnil Vasle.
Če je pričakovati rast bruto domačega proizvoda (BDP), pa rasti letos ni pričakovati na trgu dela in na finančnem trgu. V nasprotju z BDP-jem, ki bo ravni iz časa pred krizo dosegel v treh ali štirih letih, bi prilagajanje na trgu dela trajalo precej dlje, je prepričan Vasle. "Vprašanje je, kdaj bomo dosegli številke iz let 2007 in 2008," je dejal.
Povečevanje minimalne plače v več korakih
Plače so se konec lanskega leta umirile. Zasebni sektor je imel umirjeno rast skozi vse leto, ob koncu leta pa se je tej umiritvi pridružil tudi javni sektor, je poudaril Vasle. Pri dvigu minimalne plače bi bilo treba po Vasletovem prepričanju glede na težke razmere v državi najti nekakšen kompromis oziroma povečanje v več korakih, ki bi na koncu izenačilo minimalno plačo z izračuni ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov.
Konec leta 2009 je zaznamoval tudi pričakovani dvig inflacije. Na gibanje cen so vplivale predvsem cene nafte, šibka gospodarska rast in rast cen storitev zaradi ukrepov ekonomske politike na davčnem področju. Vlada je namreč zvišala vse trošarine, kar je k inflaciji prispevalo eno odstotno točko. Če k temu prištejemo še spremembe cen v komunalnih storitvah, je kar tri četrtine lanske inflacije povezane z ukrepi makroekonomskih politik vlade.
Precej slabša konkurenčnost Slovenije
Močno se je lani poslabšala konkurenčnost Slovenije. Medtem ko je prišlo do postopnega umirjanja sredstev za zaposlene, pa je produktivnost na drugi strani še močneje padla. Slovenija se je tako glede stroškovne konkurenčnosti znašla v samem vrhu najslabših držav v EU-ju.
Kreditni krč se je v Sloveniji konec leta še zaostril. "V zadnjih treh mesecih leta podjetja sploh niso več najemala novih posojil, ampak so jih samo odplačevala bankam," je zatrdil Vasle in dodal, da je bila tako edina pomembnejša dejavnost na kreditnih trgih, povezana s kreditiranjem prebivalstva in prispevkom države k celotni dejavnosti. Vasle je opozoril predvsem na za približno tri odstotke višje obrestne mere v Sloveniji kot v evrskem območju. To je po njegovih besedah dodaten razlog, da na trgih ni nobene kreditne aktivnosti.
Slabše tudi stanje javnofinančnega primanjkljaja
Lani se je močno poslabšalo tudi stanje javnofinančnega primanjkljaja. Po prvih ocenah naj bi ta znašal 5,6 odstotka, za letos oziroma za 2011 pa je napovedan 5,5-odstotni oziroma 4,5-odstotni primanjkljaj. Zadolženost v tujini se povečuje; lani se je Slovenija v tujini zadolžila za 3,5 milijarde evrov, za letos je predvidena še nekoliko večja zadolžitev. "To je problematično z vidika obresti. Znesek plačil obresti se bo letos povzpel na več kot 500 milijonov evrov, v 2011 pa bo že blizu 700 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot v letu 2008," je opozoril direktor Umarja.
Pravilno, da je Vlada prisluhnila onim, ki so postalvjeni v efektacije in nosijo plitke denarnice - v bodoče, ko kaj našišete bodite bolj pravični do sebe in dosledni do drugih in Lp
Pravična in konstruktivnq usklajevanja bi bila potrebna in jemati tam,kjer je preveč in dajati tja, kjer je premalo..........sicer denar. veliko denarja ljudi pokvari-da NE znajo pravilno razsojati -kaj je prav in kaj napak in Lp
A total of six different jobs were analysed to assess their overall value. These are the study's main findings:
* The elite banker
"Rather than being wealth creators bankers are being handsomely rewarded for bringing the global financial system to the brink of collapse
Paid between £500,000 and £80m a year, leading bankers destroy £7 of value for every pound they generate".
* Childcare workers
"Both for families and society as a whole, looking after children could not be more important. As well as providing a valuable service for families, they release earnings potential by allowing parents to continue working. For every pound they are paid they generate up to £9.50 worth of benefits to society."
* Hospital cleaners
"Play a vital role in the workings of healthcare facilities. They not only clean hospitals and maintain hygiene standards but also contribute to wider health outcomes. For every pound paid, over £10 in social value is created."
* Advertising executives
The industry "encourages high spending and indebtedness. It can create insatiable aspirations, fuelling feelings of dissatisfaction, inadequacy and stress. For a salary of between £50,000 and £12m top advertising executives destroy £11 of value for every pound in value they generate".
* Tax accountants
"Every pound that a tax accountant saves a client is a pound which otherwise would have gone to HM Revenue. For a salary of between £75,000 and £200,000, tax accountants destroy £47 in value, for every pound they generate."
* Waste recycling workers
"Do a range of different jobs that relate to processing and preventing waste and promoting recycling. Carbon emissions are significantly reduced. There is also a value in reusing goods. For every pound of value spent on wages, £12 of value is generated for society."
The research also makes a variety of policy recommendations to align pay more closely with the value of work.
These include establishing a high pay commission, building social and environmental value into prices, and introducing more progressive taxation.
Janša, come back!!!!!
Takoj bi moralo veljati tudi znižanje plač državnim uradnikom!