Banki se napoveduje tudi zamenjava v vodstvu. Potem ko je Jašovič 20. decembra lani odstopil z mesta predsednika uprave banke, med drugim zaradi državne blokade pri prodaji delnic Mercatorja, so nadzorniki konec februarja objavili razpis za novega predsednika uprave NLB-ja. Foto: BoBo
Banki se napoveduje tudi zamenjava v vodstvu. Potem ko je Jašovič 20. decembra lani odstopil z mesta predsednika uprave banke, med drugim zaradi državne blokade pri prodaji delnic Mercatorja, so nadzorniki konec februarja objavili razpis za novega predsednika uprave NLB-ja. Foto: BoBo

"V letu 2012 se nam napovedujeta dodatno slabšanje portfelja in ponovno zelo velik obseg oslabitev za kreditna tveganja," je uprava pod vodstvom Boža Jašoviča zapisala v revidiranem letnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ker bo gospodarstvo okrevalo počasi, bo na nizki stopnji tudi rast prihodkov v NLB. "Čaka nas še eno težko leto," je zapisala uprava.

Nova Ljubljanska banka je tako lani še povečala izgubo
Gospodarska recesija, ki je prizadela veliko število komitentov NLB-ja, je lani še dodatno in močno poslabšala kakovost portfelja naše največje banke. Za zagotovitev poslovanja so tako oblikovali visoke oslabitve in rezervacije: te so v NLB-ju znašale 466,8 milijona evrov, v celotni skupini NLB pa 520,1 milijona evrov. Najbolj prizadeti komitenti so v panogah gradbeništva, industrije, storitev, financ in trgovine.

NLB je tako lani še povečal izgubo. Pri tem imajo vedno večji delež v negativnih rezultatih poslovanja matične banke učinki poslovanja odvisnih družb, ki ne tvorijo strateškega jedra skupine NLB. Tako so v lanskem letu oblikovane oslabitve naložb v odvisne družbe obsegale že več kot polovico realizirane izgube skupine.

Banka je lani še naprej ukinjala nekatere nedonosne dejavnosti in se umaknila z nekaterih trgov. Posledično se je je njena bilančna vsota zmanjšala za šest odstotkov, na 13 milijard evrov, bilančna vsota celotne skupine pa za osem odstotkov, na 16,4 milijarde evrov.

NLB je lani sicer nekoliko izboljšal kapitalsko osnovo, a še ne dosega pričakovanj domačega in evropskega regulatorja, ki vztrajata pri čimprejšnji izpolnitvi novih kapitalskih standardov bank. Potem ko je država lani NLB dokapitalizirala z 250 milijoni evrov, do konca letošnjega junija potrebuje še okoli 400 milijonov evrov svežega kapitala.

Šušteršič: Iz državnega proračuna gotovo ne bo šlo nič za NLB
Pri teh država ne namerava sodelovati. Dokapitalizacija NLB-ja brez neposrednega sodelovanja proračuna je nujna, če želi država izpeljati fiskalno konsolidacijo, pravi finančni minister Janez Šušteršič. Zato je vlada februarja sprejela več sklepov, s katerimi bo omogočila pogovore z drugimi vlagatelji, pri čemer namerava država v NLB-ju ohraniti vsaj 25-odstotni delež in eno delnico.

Iz državnega proračuna gotovo ne bo šlo nič, je o načrtovani dokapitalizaciji povedal Šušteršič tudi za Finance. Na vprašanje, ali so že našli dokapitalizatorje za NLB, pa je odgovoril, da pogovori tečejo in za zdaj dobro kaže.

Banki se napoveduje tudi zamenjava v vodstvu. Potem ko je Jašovič 20. decembra lani odstopil z mesta predsednika uprave banke, med drugim zaradi državne blokade pri prodaji delnic Mercatorja, so nadzorniki konec februarja objavili razpis za novega predsednika uprave NLB-ja. Ta se je iztekel 30. marca, a do danes odločitve glede novega predsednika uprave še ni bilo.