Slovenija je od 4,1 milijarde razpoložljivih evropskih evrov počrpala dobri dve. Foto: EPA
Slovenija je od 4,1 milijarde razpoložljivih evropskih evrov počrpala dobri dve. Foto: EPA
paradižnik, paradajz, zelenjava, tržnica, rastlina, kuha, kuhanje
Štiri leta so potrebovali v Paradajzu, da so končno lahko začeli delati. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ni naključje, da je Evropa največ evrov dodelila glavi naše kokoške, saj ta ves čas caplja za drugimi v državi. Za Prekmurje bi morda lahko rekli, da tudi slepa kura - paradižnik najde. Sočnega in naravno pridelanega, dober kilogram za vsakega Slovenca. A pot do ploda je bila dolga.

"Od faze projekta, od pogovorov z resornimi ministrstvi, do upravnih enot pa do zasaditve lopate, smo prišli v štirih letih. Si vi to predstavljate?" nejeverno pravi Dejan Šumak iz Paradajza. Pa vendar: letos nameravajo pridelati že 3.000 ton paradižnika, 35 zaposlenim pa se jih bo pridružilo še 15. Pridelava poteka brez kemije, zato imajo tudi čmrlji kar precej dela.
Premalo izkušenj na ravni države
Do največjega rastlinjaka s paradižniki v Sloveniji se pride tudi po avtocesti. 41 milijonov iz EU-ja pa je bilo očitno premalo, da bi zgradili še odstavne pasove. Največja evropska naložba v regiji - vodovod - pa je bila predolgo na odstavnem pasu.

"Prvič, v državi ni bilo izkušenj s koriščenjem teh sredstev in drugič, ni bilo prave volje vse do zadnjih dni, ko nam je začela teči voda v grlo," pojasni župan občine Grad Daniel Kalamar. To pomeni, da so tik pred koncem finančne perspektive ujeli 86 od skupno 142 milijonov težke naložbe, ki pa jo morajo končati do konca prihodnjega leta.
Premalo za gospodarski razvoj
Medtem ko na desnem bregu zaradi političnih zdrah utegnejo dela ustaviti, so gorički župani krepko zavihteli lopate. V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo regiji na voljo 452 milijonov evrov. Do zdaj so počrpali slabo polovico, za preostanek je čas še do konca prihodnjega leta. Petina denarja je šla za kmetijstvo, preostalo pretežno za okoljsko in prometno infrastrukturo. Za gospodarstvo 30 milijonov evrov.

"Jaz se pridružujem kritikom, ki pravijo, da je bilo v tej finančni perspektivi preveč evropskih sredstev uporabljenih za izgradnjo lokalne, če hočete komunalne infrastrukture, da je bilo premalo vloženega za omogočanje hitrejšega gospodarskega razvoja," je kritičen direktor regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec.
Boj z birokracijo
Okrog sedem evropskih milijonov evrov so namenili za obnovo negovske graščine in največjega gradu na Slovenskem pri Gradu na Goričkem. A bitka z dolgotrajnimi birokratskimi postopki je vse težja. Zaradi slednjih so na primer izgubili namenski denar za ureditev gostinske ponudbe.

"Zaradi tega, ker se je neizbrani ponudnik pritoževal tako dolgo, da so propadla sredstva, katera smo že imeli in smo jih mogli vrniti v proračun, ker nismo mogli podpisati pogodbe z izvajalcem," potoži direktor Krajinskega parka Goričko Bernard Goršak.

Eden ključnih stebrov razvoja regije pa ostaja turizem. Evropa mu je namenila nekam manj kot sedem milijonov, dobro polovico od tega za prestižni hotel v topliškem kompleksu, ki ga Pomurci niso zmogli ali znali obdržati v svojih rokah.