Obe največji borzi v New Yorku zdaj vodita ženski, saj je na čelu borze Nasdaq od lanskega januarja Adena Friedmann. Če dodamo, da Mednarodni sklad vodi Christine Lagarde, Fed pa je imel do februarja guvernerko (Janet Yellen), je jasno, da v finančnih trdnjavah glavne poteze vlečejo ženske. 43-letna Cunninghamova se je, kot pravi, pred 24 leti takoj zaljubila v Newyorško borzo vrednostnih papirjev, njena vzornica pa je Muriel Siebert, ki je leta 1967 postala prva ženska, ki je v New Yorku dobila pravico do trgovanja na borznem parketu. Dolgo je bila Siebertova edina posrednica, anekdota pravi, da ji je vodstvo borze s težavo uredilo stranišče v sedmem nadstropju in tako je bilo še leta 1994, ko je kot praktikantka na slovito borzo s kratico NYSE prišla Stacey Cunningham.

NYSE izgublja tržni delež
Thomas Farley je borzo NYSE (New York Stock Exchange) vodil zadnja štiri leta, ko so vodilni indeksi bolj kot ne neutrudno postavljali rekordne vrednosti. V tem času je sicer vodilna borza na svetu zaradi vedno večjega števila ponudnikov trgovanja na spletu izgubila tržni delež. Po trditvah raziskovalne skupine Tabb je imel NYSE letos aprila pri trgovanju z delnicami 22-odstotni delež v celotnem ameriškem kolaču, medtem ko je bil še pred desetletjem ta delež 40-odstoten. Mimogrede, tudi na osrednji borzi v New Yorku se večina poslov sklene elektronsko, kričanje in mahanje borznikov na parketu je bolj kot ne le še kulisa in šov za televizijske kamere.

Trump napovedal visoke carine na uvoz avtomobilov
Zadnji teden je bilo tega kričanja nekoliko več, saj so bili borzniki na trenutke precej nervozni, potem ko je Trump odpovedal srečanje s severnokorejskim voditeljem, zato pa napovedal občutno višje carine na uvoz avtomobilov. Če so BMW in podobni proizvajalci do zdaj plačevali le 2,5-odstotne carine (Evropa je medtem Američanom zaračunavala desetodstotne carine na uvoz avtomobilov), naj bi bila po novem carinska stopnja 25-odstotna. Kljub vsemu je imel Wall Street rahlo pozitiven teden, saj je Dow Jones pridobil nekaj točk, popravile pa so se tudi razmere na obvezniških trgih. Donosnost ameriške desetletne obveznice se je zadnji teden znižala za približno 15 bazičnih točk in je spet pod tremi odstotki.

V Italiji ideje o vzporedni valuti
Na negotovost evropskih borz medtem vpliva dogajanje v Španiji (zaradi politične krize je osrednji delniški indeks v Madridu v petek padel za 1,6 odstotka, medtem ko je isti dan frankfurtski DAX30 porasel za 0,6 odstotka) in seveda še bolj v Italiji, kjer ima nova vlada nekaj precej radikalnih predlogov. Eden izmed njih je bil, da naj ji Evropa odpiše 250 milijard evrov dolga od italijanskih obveznic, ki jih je odkupila Evropska centralna banka, drugi pa je uvedba vzporedne valute minibot, ki bi jih dobila tista podjetja, ki imajo terjatve do države. Takšne ideje je imel v času najhujše grške krize tudi takratni finančni minister Janus Varufakis.

Kritični leti 2010 in 2011 se ne bosta ponovili
Donosnost italijanske desetletne obveznice znaša že 2,50 odstotka. Če je bil "spread" oziroma premija na tveganje (razlika glede na primerljivo nemško obveznico) konec aprila še 1,14 odstotne točke, je zdaj že več kot dve odstotni točki. Koalicija, ki sta jo sestavili Liga in Gibanje petih zvezd, ne vliva upanja, da bo Italija brzdala svoje izdatke in znižala že tako ogromen javni dolg, ki presega 130 odstotkov BDP-ja. A da bi se ponovil scenarij iz let 2010 ali 2011, ko je bila donosnost obveznice nad kritičnimi sedmimi odstotki, ni verjetno, saj je v vsakem primeru na preži Evropska centralna banka, ki v okviru programa kvantitativnega sproščanja odkupuje obveznice in s tem skrbi za njihovo nizko donosnost.

Ugodnejša struktura dolga
Čeprav je Italija zaradi visokega javnega dolga pogosto pod plazom kritik, pa se je slika zadnja leta vendarle malce popravila, če opazujemo strukturo dolga. Povprečna dospelost državnih obveznic se je namreč povišala na sedem let, tako da je nekaj več časa za ureditev javnih financ. Kot so zapisali pri agenciji Fitch, plačuje Italija tudi nekoliko manj za obresti, vsaj glede na BDP. Leta 2014 je morala Italija za obresti na dolg odšteti še 4,6 odstotka letnega BDP-ja, lani 3,8 odstotka, letos le še 3,5 odstotka. Mimogrede, Slovenija je imela konec lanskega leta 31,9 milijarde evrov dolga, kar je 73,6 odstotka BDP-ja. Za obresti je morala lani plačati približno milijardo evrov oziroma 2,5 odstotka BDP-ja.

Nafta ob koncu tedna strmo navzdol
Cene nafte so se ob koncu tedna vendarle znižale, saj Savdska Arabija pričakuje, da bodo članice Opeca in Rusija v bližnji prihodnosti načrpali večjo količino nafte, s čimer bodo nadomestili učinke ameriških sankcij proti Iranu in izpad proizvodnje v Venezueli. Tudi Rusija je namignila, da bo postopno zviševala proizvodnjo. Cena 159-litrskega soda nafte brent, ki je bil pred kratkim že nad 80 dolarji in s tem najvišje po letu 2014, je zdrsnila na 76 dolarjev. Vrednost ameriške lahke nafte se je prav tako spustila za okrog štiri odstotke (največji enodnevni padec po lanskem juliju), na 67 dolarjev. Opec in Rusija se bosta spet sestala na zasedanju 22. junija na Dunaju, vlagatelje pa seveda zanima, ali se bodo naftni mogotci odločili za konec oziroma zmanjšanje omejitev proizvodnje, ki je v veljavi od začetka leta 2017.