Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Poslanci so z 83 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Zakona bo začel veljati z novim letom, z njim pa naj bi pospešili razvoj tega dela Slovenije in mu omogočili prebroditi krizo.
KAJ PRINAŠA PREDLOG ZAKONA? Med ukrepi za pomoč napoveduje pripravo programa spodbujanja konkurenčnosti v prihodnjem šestletnem obdobju, spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz razpisov. Pri tem bodo naložbe podpirale predvsem v osnutku zakona zapisane primerjalne prednosti Pomurja, to pa so geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, kmetijstvo in agroživilstvo ter turizem. |
Žerjav: Potrebna tudi radicionalna industrija
Radovan Žerjav (SLS) je v okviru poslanske razprave poudaril, da Slovenija z njim ne bo dosegla razvojnega preboja v Pomurju, saj bi bila za to po njegovem prepričanju potrebna tudi tradicionalna industrija, torej procesna, kovinskopredelovalna in elektroindustrija. Žerjav je predstavil tudi dopolnilo, ki ga je SLS vložil k predlogu. V SLS-u predlagajo tudi, da se sredstev, ki jih predlog zakona namenja za spodbujanje razvoja Pomurja, ne sme koristiti za izdelavo študij, ekspertiz ipd. za sklepanje svetovalnih pogodb.
Preberite več o seji DZ-ja: |
S tem je soglašal tudi Matjaž Zanoškar (DeSUS), ki se mu zdi pomembno, da se denar, nemenjen spodbujanju in razvoju Pomurja, vlaga v najvitalnejše dele tega območja. Nasprotno pa je Janko Veber (SD) na to temo izrazil več pomislekov in se vprašal, ali bomo res lahko izvedli vse načrtovane programe in spodbude brez ustreznih študij ter analiz.
Tisel: Izobraževalni center nepomemben
V SLS-u se ne strinjajo niti z določbo, po kateri se del sredstev iz 33 milijonov evrov vrednega programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije namenja za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Gre za tri milijone evrov, ki bi jih bilo po Žerjavovih besedah bolje nameniti za ustvarjanje novih delovnih mest.
V poslanski skupini SDS-a na drugi strani nasprotujejo vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurju, za katerega sta predvidena dva milijona evrov. Poslanec Štefan Tisel je menil, da lahko vse naloge tega centra opravlja obstoječa regionalna razvojna agencija skupaj z interesnimi združenji in izobraževalnimi ustanovami. Temu je nasprotovala Breda Pečan (SD), ki je center izpostavila kot magnet, ki bo pomurske kadre privabil nazaj v domače kraje.
Veber: Rešitve naj se pripravi tudi za druga območja s težavami
Njen poslanski kolega Janko Veber je glede na to, da predlog zakona ob zaposlitvi invalidov ali drugače prikrajšanih delavcev za najmanj leto dni podjetjem in fizičnim osebam namenja znižanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, pozval, da se primerljive rešitve vzpostavi tudi za druga območja s težavami.
npr: kdo bo anes cigle kupoval in delal si bajte, ko še nima za položnice? kakšno je stanje v gradbeništvu, najbrž ni treba razlagat, kr vprašajte vsako štacuno z gradbenim materialom..
o carreri pa itak nebi, ker je verjetno skraj izkljulno vezana na zunanji trg in tam pa itak nič ne moreš, kot samo upat na boljše čase.
kaj torej nardit? čisto vse pa res ne moraš vladi metat pod kolena. se strinjam, da je šlo k vragu nekaj podjetij, ki kljub krizi ne bi smeli it rakom žvižgat (mip ipd), ampak to je bolj stavr slabega vodenja, kto drržave. tam kjer je država umetno držala glave nad gladino (najbrž več ai manj šiviljska industrija) je dokončno v krizi izpraznilo zaloge, in imamom, kar imamo.
vlada na žalost tukaj ne bo mogle delat nekih trikov in pravljic, kot samo pomagat s socialo (seveda, ta pa bo z vsakim dnevom dražja in še bolj obremenjevala vse skupaj z davki ipd).
torej rajš kot neki brezglavi štrajki malce pas zatagnit in upat na novo naročilo in počasno vlečenje iz te greznice, v katero smo vsi skupaj padli notr. to je vsaj moje mnenje.
trenutno štrajk dolgoročno nima nobenega smisla (pa naj si to bo delavec, sodnik ali zdravnik).
Dobro bi bilo, da vlada, če se končno prebuja, nameni kaj pozornosti tudi občini Ormož, ki je propadla. Samo dve proizvodnji še sta, od tega so v eni zaustavili stroje za 4 mesece, v drugi pa na veliko odpuščajo. (govorim o opekarni winnenberger in o Carrera-optyl).
Le kaj se bo zgodilo z občino Ormož, oziroma ljudmi, ki živijo v tej občini, ko bo Carrera-Optyl propadla? Kje bodo našli zaposlitve ipd? Verjetno bodo potem mogli s okolice Ormoža, poiskati službe nekje na Ptuju, Mariboru, ali še kje dalje proti zahodu ali pa na sever čez mejo.