Po poročanju STA-ja naj bi po nekaterih dopolnitvah pripravili predlog za obravnavo na vladi v začetku decembra. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) Andreja Barle Lakota pa je po seji EES-ja povedala, da so se uskladili glede temeljnega vprašanja, kdo vajenec sploh je oz. da je vajenec dijak, ki se izobražuje, pri tem pa se upoštevajo nekatere določbe zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Pomembna razlika med zdajšnjo šolsko in vajeniško obliko je po njenem pojasnilu ta, da bo imel delodajalec v treh letih možnost vajenca bolje spoznati in mu posredovati svoje znanje. Plačevanje prispevkov in nagrade pa so urejene tako kot v zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in vsa zavarovanja krije ministrstvo.

Na sindikalni strani so prepričani, da bi morala biti zaščita pravic, ki jih ima vajenec, večja. Delodajalci so izrazili razočaranje, ker so sindikati "po dolgoletnem usklajevanju tik pred zdajci znova prišli z nekaterimi predlogi, ki so sistemski."

Vajeništvo na nemško pobudo?
"Vesela sem, da je tudi na pobudo naše zbornice ministrstvo pripravilo predlog zakona o vajeništvu. Predlog je ambiciozen, kar nedvomno kaže na močno željo ministrice in njene ekipe, da to področje uredi in s tem pomaga gospodarstvu, predvsem srednje velikim izvoznim podjetjem, na katerih sloni slovensko gospodarstvo. Predlog omogoča mladim hiter prehod v poklicni svet in pušča odprte možnosti za pridobitev višje ali visoke izobrazbe," je pripravo predloga zakona letos poleti komentirala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (SNGZ) Gertrud Rantzen, ki je bila v preteklosti zelo zavzeta za uvedbo vajeništva.

SNGZ je lani poleti z GZS-jem organiziral konferenco z naslovom Vajeništvo – priložnost za boljšo zaposljivost. Na konferenci je Gertrud Rantzen pojasnila, da so nemška podjetja s Slovenijo zadovoljna, vendar pa si želijo več usposobljene delovne sile. "Več kot 89 odstotkov vprašanih podjetij je dejalo, da bi si v Sloveniji želeli vpeljavo podobnega sistema vajeništva, kot obstaja v Nemčiji," je povzela podatke ankete, ki so jo izvedli skupaj z avstrijsko gospodarsko zbornico (Advantage Austria) in švicarskim veleposlaništvom v Sloveniji.

Slovenska vlada je upoštevala njene besede in SNGZ je predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ocenil, da je "kakovostno pripravljen in primerljiv z nemškim sistemom, ki ga vsi partnerji ocenjujejo kot pozitivnega." Slovenija naj bi z njim pridobila okvir za vzgojo in izobraževanje strokovnega kadra za delo v podjetjih, ki ga danes primanjkuje.

SNGZ je tudi ocenil, da so razlike med slovenskim predlogom in nemškim sistemom majhne. "V obeh ima vajenec status zaposlenega, iz česar izhajajo določene pravice in obveznosti, med drugim da vajenec za svoje delo v podjetju prejema plačilo s strani podjetja, kar vpliva na hitrejšo finančno osamosvojitev. Skladno s primerjavo dohodkov so v Sloveniji le-ta glede na minimalno plačo višja. Tako kot v Nemčiji je predvideno tudi v Sloveniji, da naj bi nad izvajanjem v podjetjih bedele gospodarske in obrtne zbornice, ki bodo razpisovale prosta mesta in izvajale praktične izpite. Podobno v obeh sistemih obstajajo mentorji v podjetjih, ki bedijo nad vajenci, vajenci po opravljenih dveh letih šolanja lahko pristopijo k strokovni maturi in se nato vpišejo na fakulteto," so zapisali.

Med pripombami so navedli, da so pogoji za mentorje vajencem previsoki, saj podjetja ne premorejo dovolj razpoložljivega kadra s predpisano izobrazbo. Vprašljivih naj bi bilo tudi šest tednov neprekinjenih počitnic v poletnem času.

Nezadovoljni sindikati in tudi delodajalci
S predlogom zakona so bili bistveno manj zadovoljni slovenski delodajalci in sindikati, predstavniki študentov in dijakov pa so potarnali, da jih niso vključili v pripravo zakona.

Največja sindikalna centrala ZSSS je opozorila, da predlagani sistem ni sistem, ki bi spodbujal vajeništvo, ampak sistem, ki dodatno subvencionira delodajalca. Zakon po njihovih navedbah za delodajalce, ki se odločijo za vajenca, predvideva državne subvencije, kljub temu pa jim vajenca ni treba zaposliti. Zato se bodo podjetja za vajence odločala zgolj zato, da dobijo poceni delovno silo, s tem pa se bo ustvarjala zgolj nova skupina prekarnih delavcev.

Na sindikatu Sviz so menili, da bi moral imeti vajenec v primeru kršenja pravic možnost, da se obrne na sindikat ali delavsko predstavništvo, zato se jim zdi predlog, da bi v sporu med delodajalcem in vajencem posredovala katera od delodajalskih zbornic, sporen. Prav tako so se jim zdele prenizke vajenske nagrade.

Vajeništvo naj bi sponzoriral EU
Obrtno zbornico je prvotni zakonski predlog, po katerem bi moral delodajalec vajencu poleg vajenske nagrade, ki ne sme biti nižja od polovice minimalne plače, plačati še davke in prispevke, tako zmotil, da so pred dvema tednoma napovedali bojkot seje socialnih partnerjev na temo vajeništva. Nato so si premislili, saj po zadnji različici zakonskega predloga vajenci ne bodo zaposleni, temveč bodo imeli status dijaka.

Na OZS-ju pravijo, da podpirajo vajeništvo, ker bi tako dobili usposobljen kader, vendar bi bilo plačevanje vseh prispevkov in nagrad (pre)hudo breme. Zadnji dogovor je, da bosta del stroškov za prevoze, malice in nagrade sofinancirala gospodarsko in šolsko ministrstvo vse do leta 2021. In kje bo država dobila denar, če ga ni bilo npr. za plačilo pripravništev? Vlada računa na EU oz. na sredstva evropskega socialnega sklada za razvoj vajeniškega modela.

Bodo vajenci zgolj poceni delovna sila?
Najbolj kritični do predloga vajeniškega zakona so predstavniki dijakov in študentov. Dijaške (DOS) in študentske organizacije (ŠOS) v pripravo zakona MIZŠ ni povabil, saj je bila delovna skupina za pripravo zakona sestavljena zgolj iz predstavnikov delodajalcev in sindikatov ter vpletenih ministrstev, kot sta gospodarsko in finančno. "Bili smo le na enem sestanku, ko je bilo že vse vnaprej dogovorjeno," je za MMC povedal Matevž Kokol iz ŠOS-a. Svoje obsežne predloge so podali v času javne razprave, vendar, kot pravi, niso bili upoštevani.

Kokol opozarja, da pri predlagani slovenski različici vajeništva pravzaprav ne gre za vajeništvo. "Vajenci so v tujini namreč zaposleni in se poleg tega izobražujejo. Pri nas pa zakon govori o tem, da ima vajenec status dijaka in se praktično usposablja z delom. Dijake, ki se praktično usposabljajo, imamo že v sedanjem sistemu," pravi in dodaja, da v tem ne vidi nobenih novosti. Morda gre le za pritiske našega in tujega gospodarstva, ki bi imelo čim cenejšo delovno silo, vajencev pa ne bo treba plačevati, razmišljajo na ŠOS-u.

Vajenci bi namreč prejemali le 50 odstotkov minimalne plače, in še to le za del praktičnega usposabljanja, ki bi znašal le polovico časa izobraževanja. To pomeni, da bi vajenci za delo prejeli četrtino minimalne plače, kar znese nekaj manj kot 200 evrov bruto. Pri tem znesku bo treba odšteti še 15,5 odstotka prispevkov. Končni znesek naj bi do leta 2021 krila država.

Med spornimi deli zakonskega predloga Kokol našteva tudi dejstvo, da je večina pristojnosti podeljena zbornicam, tudi usposabljanje mentorjev. Prav tako je precej nenavadno, da bodo lahko vajenci tudi odrasli in brezposelni.