Novela zakona Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) daje nova orodja za sodelovanje pri prestrukturiranju podjetij. Medtem ko je lahko slaba banka doslej terjatev konvertirala v kapital oziroma podrejeno posojilo ali terjatev oziroma je delež lahko prodala, bo lahko po novem tem podjetjem zagotovila posojila, jim dala poroštvo, jih dokapitalizirala ali povečala lastninski delež. Cilj novih možnosti je, da bi se vrednost premoženja pred prodajo povečala.

Druga sprememba, ki jo prinaša novela, pa je podaljšanje delovanja DUTB-ja za pet let, do leta 2022, s čimer želijo zagotoviti, da se premoženje ne bo prodajalo pod časovnim pritiskom, kar bi rezultiralo v slabši iztrženi ceni.

Izboljšali naj bi tudi nadzor nad delovanjem, saj bo DUTB poslej moral ministrstvu za finance posredovati kateri koli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. Novela zakona ohranja enotirni sistem upravljanja, a bolj jasno ločuje funkcije izvršnih in neizvršnih direktorjev.

Omejitve glede odprodaje terjatev
DUTB je novela zakona prav tako omejila pri prodaji terjatev, saj teh ne bodo smeli prodati z dolžnikom povezani osebi ali družbeniku dolžnika, čigar delež v kapitalu je večji od pet odstotkov, izjema sta tu državni SDH in KAD. Poleg tega terjatev ne bo smela pridobiti pravna oseba, v kapitalu katere ima z dolžnikom povezana oseba oziroma družbenik delež, katere član poslovodstva je bil član poslovodstva dolžnika v obdobju treh let pred nastankom terjatve.

Omejitev velja tudi za fizično osebo, ki je z družbenikom dolžnika ožje povezana ali ki je bila član poslovodstva dolžnika tri leta pred nastankom terjatve oziroma je z njim ožje povezana oseba. Terjatev tudi ne bo mogla pridobiti oseba, ki s nekdanjimi člani poslovodstva ali z njimi povezanimi osebami deluje usklajeno.

DUTB bo moral po novem prodajo deleža v družbi, v kateri je naložba države opredeljena kot pomembna ali strateška, o tem obvestiti SDH, pa ta bo lahko delež odkupil ali zamenjal z deležem države v drugi družbi. Pred prodajo deleža v družbi, kjer se izvaja prestrukturiranje, pa bo moral DUTB najprej odkup ponuditi pod enakimi pogoji zaposlenim v tej družbi.

Nova dolžnost: 10-odstotni denarni priliv
Medtem ko je zakon pred spremembo določal, da mora DUTB vsako leto odprodati vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev, bo po novem dolžnost DUTB-ja ustvariti denarni priliv v vrednosti vsaj deset odstotkov pridobljenih sredstev. Med prilive se ne štejejo le dohodki od prodaje premoženja, ampak tudi dohodki, ki jih DUTB doseže z upravljanjem svojih družb.