Evropsko računsko sodišče, Evropska komisija, urad za nadzor proračuna in kontrolorji vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko ter gospodarskega ministrstva so pri več regionalnih razvojnih centrih ugotovili nepravilnosti, ki so imele sistemske razsežnosti, je po seji vlade povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Vlada bo zato med drugim zahtevala sistemske korekcije v znesku desetine vrednosti sofinanciranja, vračilo neupravičenih stroškov skupaj z zamudnimi obrestmi, kar za 14 centrov znaša približno 12,3 milijona evrov, in v dveh primerih tudi odstop od pogodb o sofinanciranju s sredstvi EU-ja.

Gre za razvojni center Energija, kjer je pogodba vredna okoli 9,3 milijona evrov, in razvojni center SIMIT v vrednosti nekaj manj kot 14,2 milijona evrov.

"Ničelna toleranca nepravilnosti"
Vlada bo ta korak storila zaradi "tako izrazite nenamenske porabe sredstev", da bi bila zgolj finančna korekcija nezadosten ukrep, in tudi z vidika ničelne tolerance nepravilnosti pri porabi javnega denarja.

Ob tem pa je minister opozoril, da gre za takšne razsežnosti, da bi Evropska komisija lahko zahtevala celo 100-odstotno sistemsko korekcijo. To pomeni, da bi država morala vrniti vseh 146,8 milijona evrov sredstev EU-ja, s katerimi je sofinancirala vseh 17 razvojnih centrov. Vsi omenjeni ukrepi bodo izvedeni še letos, z njimi pa naj bi bile ustrezno naslovljene ugotovljene sistemske nepravilnosti, je še povedal Počivalšek.

Dva milijona evrov Durabusu
Vlada je sprejela tudi sklep o dodelitvi finančne spodbude mariborskemu proizvajalcu avtobusov Tam Durabus, ki je v večinski lasti kitajskega kapitala. S tem bo podjetje, ki je nastalo na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor, z naslova spodbud za neposredne tuje investicije prejelo dva milijona evrov.

Projekt je ocenjen na osem milijonov evrov, končan pa naj bi bil predvidoma konec junija 2017. Ustvaril bo 100 novih delovnih mest, spodbuda Durabusu pa se bo po mnenju predstavnikov vlade večkratno povrnila, saj bo podjetje v naslednjih štirih letih samo iz naslova davka na dobiček predvidoma prispevalo 5,2 milijona evrov. Ob tem bo podjetje iz naslova prispevkov in dohodnin zaposlenih prispevalo še dodatnih 9,5 milijona evrov.

Durabusovi letališki avtobusi
Prvi mož Durabusa Holger Postl je potrdil, da so tudi do njih prišle sicer skope informacije o dodelitvi spodbude, a za zdaj ne poznajo dovolj podrobnosti iz vladnega sklepa, da bi jih lahko podrobneje komentirali. Seveda pa so veseli, da se je zgodil premik pri zelo dolgotrajnem postopku in da bo država le izpolnila svojo obljubo.

Podjetje bo letos izdelalo okoli 85 letaliških avtobusov, naslednje leto pa načrtujejo izdelavo novih 120, za večino že imajo sklenjene pogodbe. Ob tem bodo izdelali še okoli 50 turističnih avtobusov, kar je dvakrat toliko kot letos.