Najnižjo donosnost so imeli predvsem skladi, ki sredstva vlagajo v razvijajoče se azijske države. Foto: EPA
Najnižjo donosnost so imeli predvsem skladi, ki sredstva vlagajo v razvijajoče se azijske države. Foto: EPA

Samo v avgustu je denar iz vzajemnih skladov dvignilo 1.629 ljudi, tako da je zdaj evidentiranih 439.008 vlagateljev, kažejo podatki spletnega portala vzajemci.com. Povprečna donosnost vseh skladov v Sloveniji (tako domačih kot tujih) je bila avgusta -0,23 odstotka.

Avgusta so imele slovenske družbe za upravljanje nižje rasti vrednosti skladov v upravljanju kot vzajemni skladi v upravljanju tujih družb. Povprečna donosnost vseh skladov slovenskih DZU-jev je znašala -0,66 odstotka, medtem ko so skladi tujih upravljavcev v povprečju pridobili 0,17 odstotka vrednosti. Najnižjo donosnost so imeli predvsem tisti skladi, ki sredstva vlagajo v razvijajoče se azijske države.

Najuspešnejši delniški skladi so tisti, ki vlagajo v podjetja za predelavo žlahtnih kovin
Med delniškimi skladi so imeli najvišje rasti skladi, ki večji del sredstev vlagajo v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali predelavo žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oz. poslovanjem (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Med vsemi vzajemnimi skladi z dovoljenjem za trženje v Sloveniji je bil najdonosnejši sklad Amundi Funds Equity Global Gold Mines, ki je vlagateljem prinesel 9,64-odstotno donosnost.

Od januarja do avgusta so vlagatelji iz domačih družb za upravljanje potegnili skupaj za 46,92 milijona evrov oz. 2,59 odstotka vseh sredstev. Višina sredstev v upravljanju se je sicer povečala za 0,97 odstotka, kar gre pripisati pozitivni donosnosti vzajemnih skladov v letošnjem letu.

Število vseh vlagateljev v vzajemnih skladih se je v prvih osmih mesecih leta v medletni primerjavi znižalo za 12.829 oz. 2,84 odstotka na 439.008.

Več vlagateljev le v obvezniških skladih
Odlive sredstev imajo vse skupine vzajemnih skladov, z izjemo obvezniških (+4,84 milijona evrov), ki so tudi edini povečali število vlagateljev (za 584). Najbolj se je število vlagateljev zmanjšalo v delniških vzajemnih skladih (za 9104), največ odlivov pa imajo mešani vzajemni skladi, iz katerih je bilo letos izplačanih za 31,07 milijona evrov sredstev več, kot je bilo vplačanih, še navaja portal vzajemci.com.

Izvršni direktor Alte Skladov Tomaž Dvorak je za STA dejal, da so razlogi za odlive različni. "Lahko gre za unovčevanje dobičkov na delniških in mešanih skladih ter prenos sredstev v druge tipe skladov, za proces razdolževanja ... Vzajemni skladi so odprtega tipa, kar pomeni, da lahko investitorji v vzajemne investicijske sklade prosto in brez omejitev vplačujejo in izplačujejo sredstva," je še pojasnil.