Občina Vrhnika bo svoje mnenje lahko podala tudi v postopku pritožbe Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije, ki ga trenutno vodi ministrstvo za okolje in prostor. Po posredovanju upravnega sodišča je namreč občina letos dobila status stranske udeleženke v postopku gradbenega inšpektorata v Kemisu. Foto: BoBo
Občina Vrhnika bo svoje mnenje lahko podala tudi v postopku pritožbe Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije, ki ga trenutno vodi ministrstvo za okolje in prostor. Po posredovanju upravnega sodišča je namreč občina letos dobila status stranske udeleženke v postopku gradbenega inšpektorata v Kemisu. Foto: BoBo

Občinski svet občine Vrhnika je maja 2017, kmalu po katastrofalnem požaru v Kemisu, ki predeluje nevarne odpadke, soglasno sprejel sklep, naj se obrat preseli na drugo lokacijo zunaj občine Vrhnika. Sklep sveta ostaja veljaven, mnenje svetniških skupin se ni spremenilo, zato občina pri tem vztraja, pravi vrhniški župan Danijel Cukjati.

Sorodna novica GZS o ustavitvi Kemisa: Tvegamo nastanek 1.000 skladišč nevarnih odpadkov

Glede pritiskov za vnovični zagon obratovanja Kemisa je Cukjati dejal, da so ti razumljivi, saj gre za podjetje, ki s to dejavnostjo ustvarja dobiček. "Manj pa so razumljivi pritiski gospodarske zbornice," je dejal. Kot se je namreč pozanimal, Gospodarska zbornica Slovenije v zadnjih dveh letih po požaru ni nikoli vprašala, kako delujejo druga vrhniška podjetja, ali imajo izpad dohodka, ali je denimo upadel prihodek ekoloških kmetij. "Prej jih to ni zanimalo, zdaj pa jih problem Kemisa kar naenkrat zanima," je bil kritičen.

"Če bi bil objekt grajen po normativih, požara ne bi bilo"

Izpostavil je tudi, da ima Kemis črno gradnjo, in če zdrži argument, da mu je treba vseeno dovoliti obratovanje, ker ga pač potrebujemo, pade pravna država, je prepričan Cukjati. "Meni osebno ne bi dovolili zgraditi takega objekta brez gradbenega dovoljenja." Dodal je, da se zgodba Kemisa ni začela s požarom pred dvema letoma.

"Če bi bile izpolnjene obljube izpred 15, 16 let, ko so krajanom in občinskim svetnikom obljubili, da bo to varen objekt, grajen po vseh normativih, do tega požara ne bi prišlo. Kljub opozarjanju svetnikov, krajanov in civilnih iniciativ je do požara prišlo. Zdaj ne moremo več zaupati podjetju, da smo Vrhničani varni," je bil jasen župan.

Pod vprašaj je postavil tudi trditve, da Kemisov objekt v Sloveniji nujno potrebujemo, in spomnil na ugotovitve okoljskega ministrstva, da bi lahko velik del odpadkov Kemisa prevzela druga podjetja. Da lahko gospodarstvo preživi brez Kemisa, se je izkazalo tudi v letu po požaru v družbi, je še dodal.

Strah pred skladiščenjem nevarnih odpadkov

GZS: Kemis na tem območju ni novo podjetje

Naj se Kemisu čim prej dovoli ponovno delovanje v vrhniškem objektu, je v četrtek pozval GZS. Generalna direktorica zbornice Sonja Šmuc je na vprašanje, kaj odgovarja Vrhničanom, ki Kemisa nočejo v svoji skupnosti, odgovorila, da "Kemis na področju Vrhnike ni novo podjetje". Strinjala se je, da dejavnost podjetja terja izjemno pozoren nadzor, a Kemis je po požaru nadgradil varnostne sisteme in pridobil dragocene izkušnje, meni Šmučeva.

Glede pritiskov na inšpektorje, ki izvajajo zakonodajo, pa je dejala: "Če uradne institucije s svojo odločitvijo povzročijo stanje, ki ogroža varnost okolja in ljudi, smo vsi tisti, ki se s tem ukvarjamo, poklicani, da na to opozorimo." Kakšna bo odločitev inšpektorata po pregledu vseh postopkov, na GZS ne morejo presojati oz. to ni v njihovi domeni, je dodala Šmučeva.

"Dejstvo pa je, da gre za sodoben, varen objekt. Seveda se nam zdi, da je bolje imeti sodoben, varen objekt kot pa manj varnega, ki je morda v skladu s prejšnjim gradbenim dovoljenjem," je dejala. Izpostavila je tudi, da je inšpektorat redno preverjal delo Kemisa na vrhniški lokaciji. "Izjemno presenetljivo je, da pustiš dve leti, da podjetje stanje sanira, vloži v sanacijo 6,5 milijona evrov, na koncu sanacije pa ugotoviš, da gre za črno gradnjo," je bila kritična.