V Sloveniji je tretjina kmetovalcev še vedno starejša od 55 let, kar je slabše od povprečja EU-ja, z ukrepi kmetijske politike pa je država v letih 2007-2013 podprla okoli 2.600 mladih prevzemnikov kmetij, na lanskem razpisu še 220, zdaj pa je objavljen še eden, je bilo povedano na okrogli mizi o prihodnosti mladih v kmetijstvu na sejmu Agra. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se bistveno popravlja tudi starostna struktura, saj se je starost prevzemnikov z 32 let za moške in 34 let za ženske lani znižala za dve leti.

Mladi, ki prevzemajo kmetijo, dobijo podporo 45.000 evrov, če je mladi kmet zavarovan iz kmetijske dejavnosti, oziroma 18.600 evrov, če je hkrati še zaposlen oziroma zavarovan zunaj kmetijstva. Ob tem pa dobijo še dodatek v okviru neposrednih plačil, je pojasnila Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva.

Brez povezovanja ne bo zgodbe
Kljub pozitivnim premikom pa nam manjka močna celostna panožna veriga - od kmetov in zadrug do živilskopredelovalne industrije in trgov, je opozoril Emil Erjavec z Biotehniške fakultete.

"Tu potrebujemo kreativne ideje, manjkajo nam posredniki, smo ena redkih držav v EU-ju, ki nima organizacije proizvajalcev, ker se kmetje niso pripravljeni organizirati. Uspeh je možen, če jim damo priložnost. Če ne bodo ponavljali napak starejših, da skrbiš samo zase, ne za druge, da vse probleme obešaš na državo, lastnih napak pa ne vidiš, predvsem pa, če se bodo zavedali, da moraš pomagati sosedu, če hočeš obstati. Na tem sloni razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja," je povedal Erjavec.

Opozoril pa je tudi, da mora za kmetijske izdelke obstajati trg, mladi pa morajo kmetije vzeti kot podjetja. To pomeni, da morajo imeti znanje o financah in tehnologiji. "Največja težava pa je resno povezovanje. Vsak dela svojo malo zgodbo, tako kot pred skoraj 200 leti, nihče ni pripravljen delati skupaj. Brez tega ne bo razvoja in ne kmetijstva," je poudaril Erjavec.

Rok Damjan, ki je zastopal Zvezo slovenske podeželske mladine, pa je prepričan, da moramo uveljaviti besedi kmet in kmetijstvo kot blagovno znamko, pri zvezi pa so pripravili akcijski načrt za pomoč mladim kmetom, da si bodo s pridobljenimi veščinami lahko omogočili dostojno življenje in da bodo enaki drugim gospodarskim panogam, je izpostavil.