Ministrstvo za finance je očitno pohitelo in se zadolžilo še pred rezultatom pregleda portfeljev in stresnih testov v bankah. Dolg naj bi konec leta znašal 63,1 odstotka, a bo v resnici večji - s petkovo zadolžitvijo za poldrugo milijardo evrov bo znašal več kot 67 odstotkov.

Seveda se delež dolga v BDP-ju povečuje tudi zato, ker se manjša obseg letnega proizvoda, imamo pač negativno gospodarsko rast. Letno proizvedemo za slabih 35 milijard evrov, država pa je dolžna 23,5 milijarde evrov. Poroštva so posebna zgodba.

In do koga je država izpostavljena? Dve tretjini vsega dolga so kupili notranji, tretjino - in to šele v zadnjih letih - pa zunanji vlagatelji. Kam bo šel sveži denar? Po petkovi zadolžitvi ga je zdaj na računu države približno 2,7 milijarde evrov, poleg tega ima država v bankah še depozite v znesku štiri milijarde evrov, ampak ti ne bodo avtomatično pretvorjeni v kapital bank, je pa minister Čufer enkrat že nakazal, da bi bili lahko delno uporabljeni pri dokapitalizaciji.

Skratka, če je bančna luknja, kot pravi guverner Boštjan Jazbec, po vseh slabitvah v bankah velika le še štiri milijarde, od katerih je treba odšteti zavarovanja za posojila, ki jih je lahko unovčiti, bo denarja za dokapitalizacijo bank dovolj.

Morda se je država iz previdnosti pred objavo stresnih testov zadolžila tudi za poplačilo dolgov prihodnje leto, ko bomo morali vrniti več kot štiri milijarde evrov. Nato pa vsako leto sledi poplačilo glavnic in obresti v znesku najmanj dveh milijard, 2016 najmanj treh in pol. Z vsako dolgoročno novo zadolžitvijo odlagamo problem v prihodnost, denimo v leta 2018, 2020, 21, 22 in tako naprej. Dolg postaja nevzdržen. Zmanjšati ga je mogoče s prodajo državnega premoženja.

A tudi to ne bo dovolj. Potrebno bo gospodarsko okrevanje, od tod pozivi, naj se Slovenija bolj odpre za tuje naložbe, saj sama ob zdajšnjih problemih ne bo zmogla. Ali pač, če še zmanjša javne odhodke - če torej vse skupine prebivalstva stisnejo pas. Ki je že preozek.