Gospodarstvo
V Velenju porabniki plačujejo najvišjo plinsko omrežnino. Foto: BoBo

Dodaj v

Za plinsko omrežnino v Velenju 32, v Celju 15 evrov

Oskrba s plinom v nasprotju z elektriko ni obvezna gospodarska javna služba
4. december 2018 ob 12:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zakaj Velenjčan, ki se ogreva s plinom, za omrežnino plačuje dobrih 32 evrov, povprečno gospodinjstvo v Celju pa za omrežnino odšteje dvakrat manj, le 15 evrov?

Nekje vmes se gibljejo cene plinske omrežnine v Ljubljani, kjer je treba v povprečju plačati 23 evrov mesečno, v Kranju dobrih 19, v Mariboru pa dobrih 20 evrov. Tako kot za elektriko je tudi položnica za dobavo plina razdeljena na dve postavki. Variabilni del je odvisen od porabe, medtem ko je fiksni del pod postavko plinska omrežnina odvisen od več dejavnikov, povezanih s samim plinskim omrežjem. V omrežnino je vštet tudi z zakonom določen dobiček upravljavca omrežja. Ta znaša pet odstotkov.

Plinsko omrežje v Celju je dolgo 246 kilometrov, nanj je priključenih okoli 8.500 odjemalcev. V Velenju in Šoštanju, kjer je omrežje razpršeno zgolj v zaselkih Gaberke, Škale, Hrastovec in Šembric, imajo za 47 kilometrov plinskih cevi, nanje pa je priklopljenih le 280 uporabnikov. Primerjava občin je po mnenju direktorja Energetike Celje Aleksandra Mirta težka, ker so povprečja odvisna tudi od strukture odjemalcev. Medtem ko so v Velenju na plin priključeni pretežno manjši odjemalci, hišna gospodinjstva, imajo v Celju med odjemalci kar nekaj večjih podjetij, ki zaradi porabe v vrednosti več milijonov kilovatnih ur na leto večji del bremena skupne omrežnine prevzamejo na svoja pleča.

Porabniki subvencionirajo gospodinjstva v drugih občinah
Velenjsko gospodinjstvo, ki mesečno porabi za okoli 350 kubičnih metrov plina, prejme račun za okoli 240 evrov, od tega samo za omrežnino odšteje dobrih 70 evrov, podobno veliko gospodinjstvo v Celju pa le dobrih 30 evrov. Na leto torej velenjski odjemalec plača skoraj 500 evrov več samo za vzdrževanje omrežja. V Komunali Velenje so nam pojasnili, da je distribucijsko omrežje zemeljskega plina v Velenju in Šoštanju precej razvejano, uporabnikov, priključenih nanj, pa zelo malo. Stroški vzdrževanja so ne glede na zasedenost vedno enaki. Kot so nedavno ugotovili na novinarskem portalu Podčrto.si, razlik v ceni nastajajo tudi zaradi spornega grupiranja občin pri izračunu omrežnin. Poudarili so, da so ob iskanju odgovora na vprašanji, zakaj se cene omrežnin med posameznimi občinami tako zelo razlikujejo in kako je mogoče, da prebivalci primerljivih občin plačujejo tako različne višine plinskih omrežnin, odkrili relativno zapleten sistem izračunavanja višine omrežnine v posameznih občinah, ki je po zbranih podatkih bistveno ugodnejša za upravljavce plinskih omrežij kot za potrošnike. Ugotovili so tudi, da gospodinjstva v nekaterih občinah s plačili omrežnine "subvencionirajo" gospodinjstva v drugih občinah. "V omrežnino so vključeni praktično vsi stroški, ki so povezane s to dejavnostjo; v našem primeru gre tako za najem same infrastrukture, vzdrževanje infrastrukture, posege, da lahko plin nemoteno teče od vira do uporabnika," pravi Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje.

Sistem obračunavanja omrežnin zrel za revizijo
V Sloveniji je plinsko omrežje na voljo v manj kot polovici slovenskih občin, operaterjev plinskega omrežja je trenutno 13. Agencija za energijo, ki ima na podlagi energetskega zakona v rokah škarje in platno, določa, da je strošek omrežnine sestavljen iz dejanskega stroška gradnje plinskega omrežja in stroška vzdrževanja. Na ta stroška si operater nato obračuna še zakonsko določenih dobrih pet odstotkov dobička. "Čudim se, da so med sistemi tako velike razlike. Ti sistemi so v bistvu privilegirani, saj imajo veliko manjše stroške za vzdrževanje in širitve kot manjši sistemi," pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič in dodaja, da so prizadete ravno tiste male občine, v katerih se plin šele uvaja. "Uvajanje plina je tam zelo drago, ker so naselja bolj razpršena." V Sloveniji velja tržnosolidarnostni sistem, kar pomeni, da upravljavci omrežij gospodinjstvom v vseh občinah, v katerih upravljajo omrežje, zaračunavajo enake cene omrežnin. Če se torej "vaš" operater plinskega omrežja odloči graditi novo omrežje v neki drugi občini, bo vse te stroške enakomerno porazdelil med "vas" in nove uporabnike. Kritiki takšnega sistema obračunavanja omrežnin pravijo, da je zrel za revizijo. A na računskem sodišču so skopi z informacijami in so nas z vprašanji usmerili na Agencijo za energijo. "Vprašanje je, ali so cene, ki so izkazane na položnicah, dejansko odraz dejanskih stroškov uporabe, torej vzdrževanja in izgradnje samega plinskega omrežja," pa meni nekdanji predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki ob odločitvi operaterja za širjenje v drugo občino prav tako opozarja na vlogo agencije. "Zlasti skozi vidik dopustnosti v smislu, da nekdo plačuje 30 ali 35 let poleg porabe plina tudi ceno vzdrževanja in izgradnje samega plinovoda, nato pa se, namesto da bi plačeval nižjo omrežnino, zaradi izgradnje v drugi občini njegova položnica spet poveča," pravi Šoltes.

Ali zakonodaja privilegira velike ponudnike plina?
Razlike v cenah omrežnine med posameznimi občinami po navajanju portala Podčrto.si nastajajo zaradi več dejavnikov. Prvi je gostota poseljenosti: v občinah z večjimi mesti se cena za izgradnjo in vzdrževanje razdeli med več gospodinjstev, strošek omrežnine na posamezno gospodinjstvo pa je posledično nižji. Drugi dejavnik je starost omrežja, saj so v občinah, kot je Ljubljana, uporabniki podjetjem že pokrili stroške gradnje omrežja, podjetja zaračunavajo le še vzdrževanje omrežja. Tretji pomemben dejavnik je stroškovna učinkovitost upravljavcev omrežij, četrti pa, kot so novinarjem portala pojasnili pri podjetju Petrol, je tako imenovana soudeležba naročnikov pri gradnji plinovoda. V preteklosti so namreč podjetja bodočim uporabnikom omrežja zaračunala tudi po več tisoč evrov priključnine na omrežje, s tem denarjem pa so nato financirala del gradnje omrežja. "Omrežnina je računana po tako zapleteni formuli, da te formule dobro ne razumejo niti vsi strokovnjaki in tako se ustvarja neka neenotnost med porabniki," pravi Matjaž Valenčič, ki meni, da zakonodaja privilegira velike ustaljene ponudnike. Vse bolj glasne so tudi kritike, da operaterji ne optimizirajo stroškov. "Na določenem geografskem območju ni konkurence, ker je preprosto ne more biti, kar je za operaterje odlično: rizika praktično ni, ima pa operater možnost prerazporejanja in redistribucije po različnih občinah, kjer je to omrežje zgrajeno, in strošek prevališ na uporabnike," meni Igor Šoltes in izraža dvom, ali je sistem, kot ga poznamo, optimalen in solidaren. Slovenska gospodinjstva plačujejo sicer enako cene omrežnine za električna omrežja; tako je znesek na položnici odvisen zgolj od porabe elektrike, ne pa tudi od občine bivanja.

Zakaj v nekaterih občinah uporabniki plačujejo višje plinske omrežnine kot v drugih? Je sistem izračunavanja višine omrežnin (pre)zapleten, nepošten ali celo zrel za revizijo? Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 4. decembra 2018, ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.

Rok Kužel, Marko Štor, Vlasta Tifengraber
Prijavi napako
Komentarji
AM
# 04.12.2018 ob 13:16
In ko pridemo na dejstvo, da je skoraj vsaka vas že občina, imajo majhne občine zelo zelo zelo veliko omrežnino.

Mogoče pa bodo sedaj v raznih žepnih občinah, ljudje končno zahtevali priključitev k večjim občinam... čisto iz finančnih vidikov.
AM
# 04.12.2018 ob 13:14
"Za plinsko omrežnino v Velenju 32, v Celju 15 evrov"

Zato ker ima Celje več odjemalcev, čista računica;

Če strošek npr. 5000 EUR, razdeliš med 100 gospodinjstev, plača vsako gospodinjstvo 50 EUR,
Če pa 5000 EUR, razdeliš med 500 gospodinjstev, plača vsako gospodinjstvo 10 EUR,
Binder Dandet
# 04.12.2018 ob 13:25
@AM:
To se sicer ne nanaša na velenje, ker smo 7. največja občina. Razen če kakšna nemestna poseže vmes.

Fora v Velenju je, da se večina mesta ogreva na centralnem omrežju iz TEŠ. Omenjeni zaselki v članku pa so vsi izven mesta, malce višje.
RenatoP
# 04.12.2018 ob 15:00
Kaj je šele z vodarinami in odvajanjem odpadne vode Ljubljana -Sežana/Kočevje. Da o smeteh po 0,37€/kg v Kočevju in 0,08€/kg v Ljubljani ne govorimo....
Gully Foyle
# 04.12.2018 ob 13:37
"Energetska prestolnica" slovenije (savinjska) pol pa take visoke cene?
estromar
# 04.12.2018 ob 13:10
V Trzinu je omrežnina 36€ mesečno (Petrol). Zato sem že preklopil na ogrevanje z elektriko.
Mitemu
# 05.12.2018 ob 14:25
Z tem člankom delate razdor, potrebno je pogledati širše, in to je predmet za zakonodajalca!
V zadnjem stavku st vse povedali:
Slovenska gospodinjstva plačujejo sicer enako cene omrežnine za električna omrežja; tako je znesek na položnici odvisen zgolj od porabe elektrike, ne pa tudi od občine bivanja.

Z Elektriko je vse lepo in pravično rešeno! Je res pravično?
Menim da ja, v tej našem malem podalpskem raju naj bi bili vsi enaki, ne pa centralizirati ...lahko je v Ljubljani prodajati plin, elektriko, vodo, pobirati smeti in plužiti ceste ...... In potem je država polna ust o poselitvi podeželja, necentraliziranosti Slovenije, ....
galoper
# 04.12.2018 ob 20:21
Poraba velikih odjemalcev dejansko prevzema večji strošek omrežnine in mali odjemalci, ki so v manjšini, plačajo manj. V LJ so pred napeljavo plinovodskih cevi ruskega plina, pričakovali večji odjem plina, a so se nekateri večji odjemalci umaknili zaradi zakasnitve izgradnje plinovoda in dobave plina. Cena plina je bila zato visoka. Omrežnino so uvedli kasneje. Lahko bi se zgledovali po elektriki, vodovodu in kanalizaciji in ustavnem določilu o solidarnosti. Namen svojevolje naj raziskujejo drugi. Dobiček v višini 5% za vlaganja je prevara. Opredmetena sredstva - plinovodi naprave in podobna sredstva se amortizirajo, ne po 5% stopnji, in tvorijo osnovo za financiranje obnove ter vlaganj v nove projekte. Nova vlaganja so nova, dodatna osnova za amortizacijo in posel se vrti. V LJ je energetika uspešnejša v ljubljanskem holdingu, preko katerega se financira tudi neuspešne organizacije, kot je LPP.
mandan
# 04.12.2018 ob 19:13
Delam ...t... Res je vse to.

Kriva pa je drzava in njena ministrstva ter agencije ki pojma nimajo kako sploh stvari laufajo v praksi...ampak zato mamo menedzerje ki vejo vse sam o praksi pojma nimajo. Majo pa place
tore
# 04.12.2018 ob 18:51
Velenjski plinovod naj upravlja Celje, pa bo ceneje.
Hijena
# 04.12.2018 ob 13:43
V Velenju je rdeča mafija doma! Zato!
AM
# 04.12.2018 ob 13:17
" Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki? "

Tega ne podpiram, saj je vsaka občina dolžna vzdrževati svojo infrastrukturo. In da.... majhne občine so drage.
Kazalo