Kmetijsko-živilski sektor je v evropskem prostoru
Kmetijsko-živilski sektor je v evropskem prostoru "tisti del, ki daje največ delovnih mest, več kot jeklarska, avtomobilska ali katera koli druga industrija", mleko pa je tako v Sloveniji kot tudi v Evropi glavni kmetijski proizvod, je poudaril Peter Vrisk. Foto: BoBo

Družba Mlekodel, Deželna banka Slovenije in zadruge so v sredo objavile ponudbo za prevzem Ljubljanskih mlekarn. Predsednik nadzornega sveta podjetja Mlekodel Janko Stojkovič je ponovil, da je cena "prava in poštena" glede na razmere v gospodarstvu in stanje, v katerem mlekarne so. Oblikovali so jo na podlagi opravljenega skrbnega pregleda družbe, njenega poslovnega izida in izvedene cenitve podjetja.

Ko so pred dnevi dejali, da za delnico ponujajo 6,5 evra, so bili poznavalci nad ponujenim presenečeni, saj bi to pomenilo, da bi zadružnike prevzem Ljubljanskih mlekarn stal samo 28 milijonov evrov - kar ni ravno veliko za družbo, ki je lani ustvarila skoraj 160 milijonov evrov prihodkov in 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Zanimivo je tudi to, da družba Mlekodel svoj že obstoječi delež v Ljubljanskih mlekarnah (25 odstotkov) v svojih bilancah vrednoti po 10,3 evra za delnico.

Družbe ne bodo kupili za vsako ceno
Stojkovič je pojasnil, da se bodo v primeru, če se bo v boj za prevzem Ljubljanskih mlekarn vključilo še kakšno, morda tuje podjetje, ki bo za delnico ponudilo več, v Mlekodelu, DBS-ju in zadrugah odločili, do katere višine se bodo lahko z njim borili. Za vsako ceno Ljubljanskih mlekarn ne bodo kupili, je opozoril.

Poudaril je, da je mlekarne gospodarska kriza precej prizadela, kar je razvidno tudi iz poslovnega izida družbe, slabše so tudi gospodarske in družbene razmere, kupna moč slovenskih gospodinjstev se zmanjšuje, precej nestabilno pa je tudi dogajanje na mlečnem trgu.

Če bo prevzem uspešen, nameravajo najprej natančno analizirati trenutno stanje in možnosti za razvoj Ljubljanskih mlekarn. Pregledali bodo možnosti izkoriščanja notranjih rezerv, poiskali bodo ustrezne sinergije pri proizvodnih programih in si prizadevali za povečanje obsega poslovanja, dobička in števila zaposlenih v skupini.

"Mlekarne bodo dobile stabilnega lastnika"
Sami sicer v povečanju deleža v mlekarnah vidijo "možnosti zagotovitve dolgoročne stabilnosti razmerij na trgih pridelave in predelave mleka", s čimer bodo lahko tudi potrošniku zagotovili trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, pridelanih v domačem okolju, kar je pomembno tudi za prehransko samooskrbo. "Ljubljanske mlekarne bi s tem pridobile dolgoročnega in stabilnega lastnika, ki ima interes, da mlekarna dobro in uspešno posluje, saj s tem zagotavljamo stabilen, dolgoročen odkup surovine in kakovostno predelavo surovine v konkurenčne izdelke, namenjene potrošnikom," je še dejal Stojkovič.

"Če kaj, potem so Ljubljanske mlekarne nacionalni interes"
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je prepričan, da je kmetijsko-živilski sektor v evropskem prostoru "tisti del, ki daje največ delovnih mest, več kot jeklarska, avtomobilska ali katera koli druga industrija", mleko pa je tako v Sloveniji kot tudi v Evropi glavni kmetijski proizvod.

"Če kaj, potem so Ljubljanske mlekarne nacionalni interes," je še dodal in poudaril, da je cena primerna, saj zadnji poslovni izid mlekarn ni blesteč.