Potem ko je v javnosti že poznan predlog o zadrugi za prevzem Mercatorja, so pred dnevi stekli postopki tudi za zadružniško banko oziroma tako imenovano pravično banko.

V njej naj bi kot zadružniki sodelovali tako zasebniki kot podjetja, za njen zagon pa potrebujejo najmanj pet milijonov evrov osnovnega kapitala in licenco Banke Slovenije za poslovanje.

Projekt pravična banka sledi zgledu iz nekaterih evropskih držav, pa tudi sosednje Hrvaške, kjer tako imenovano etično bančništvo uspešno deluje že nekaj let. Razvojna zadruga eTRI in Umanotera sta v teh dneh že začeli podpisovati pismo o nameri, najprej z zainteresiranimi podjetji, nato s posamezniki. Direktorica eTRI-ja Alenka Puh: "Bistvo je, da glas vsakega, ki vloži - na Hrvaškem minimalen znesek na primer znaša 100 evrov -, velja isto kot od družbenika, ki je vložil 100.000 evrov."

Vložen denar v trajnostno oziroma pravično banko naj bi bil porabljen za socialne, okoljske, kulturne projekte, za obnovljive vire energije, ekološko kmetijstvo, trajnostno gradnjo ter obnovo, zdravstvo in izobraževanje. Puhova tudi poudarja, da ima zadružnik "bistveno večjo možnost, da odloča, kam ta denar gre".

Kdaj naj bi tako imenovana pravična banka zaživela, za zdaj še ni jasno. Predtem naj bi ustanovili zadrugo, podpisali pisma o nameri zadružnikov ter pridobili finančno in strokovno pomoč.

Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija