Zakon določa, da se v času vajeništva najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola, pri čemer se vajenec pri delodajalcu v vsakem letniku usposablja najmanj deset tednov. Foto: Bobo
Zakon določa, da se v času vajeništva najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola, pri čemer se vajenec pri delodajalcu v vsakem letniku usposablja najmanj deset tednov. Foto: Bobo

Koliko pripomb in predlogov je prispelo na zakon, še ni znano. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so pojasnili le, da bo zbir pripomb in predlogov znan prihodnji teden.

Javno kritiko predloga so že izrazili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ter Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

ZSSS opozarja, da predlagani sistem ni sistem, ki bi vzpodbujal vajeništvo, ampak sistem, ki dodatno subvencionira delodajalca. Zakon po njihovih navedbah za delodajalce, ki se odločijo za vajenca, predvideva državne subvencije, kljub temu pa jim vajenca ni treba zaposliti. Opozarjajo, da se bodo podjetja za vajence odločala zgolj zato, da dobijo poceni delovno silo, in s tem se bo ustvarjalo zgolj novo skupino prekarnih delavcev.

Obrtno zbornico moti, da bi moral delodajalec vajencu poleg vajenske nagrade, ki ne sme biti nižja od polovice minimalne plače, plačati še davke in prispevke, ki bi jih po njihovem mnenju morala plačati država.

Na Svizu menijo, da bi moral imeti vajenec v primeru kršenja pravic možnost, da se obrne na sindikat ali delavsko predstavništvo, zato se jim zdi predlog, da bi v sporu med delodajalcem in vajencem posredovala katera od delodajalskih zbornic, sporen. Vajenske nagrade pa se jim zdijo prenizke.