Gospodarstvo

Poudarki

  • Čeprav so zaposleni v javnem sektorju opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, je delež ur efektivnega dela v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka.
Delavec
Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 81,6 odstotka izplačanih v breme delodajalcev, preostalo pa v breme drugih organizacij in organov. Foto: Pixabay

Dodaj v

Zaposleni za efektivno delo v letu 2016 porabili 76,5 odstotka delovnega časa

Za izobraževanje namenjenih skromnih 0,2 odstotka delovnega časa
30. junij 2018 ob 16:14
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zaposleni v Sloveniji so v letu 2016 za efektivno delo porabili 76,5 odstotka razpoložljivega delovnega časa. Pri tem je delež v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada. 18,6 odstotka časa so ga porabili v obliki odsotnosti z dela, 4,9 odstotka pa za odmor med delom za prehrano.

Efektivni delovni čas je čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, podatek o tem je tudi osnova za izračun produktivnosti dela. Statistični urad podatke o strukturi delovnega časa s posebno raziskavo pridobiva na štiri leta.

Struktura delovnega časa se v primerjavi z letom 2012 ni bistveno spremenila, čeprav je bilo v letu 2016 manj dela prostih dni in opravljenih več ur plačanega nadurnega dela. Razlog je v tem, da je bilo leta 2016 izrabljenih več ur rednega letnega dopusta, predvsem v zasebnem sektorju. Zaposleni so predlani 98,3 odstotka ur efektivnega dela dejansko opravili v rednem delovnem času, 1,6 odstotka v obliki plačanega nadurnega dela, preostalih 0,1 odstotka pa za čakanje na delo ter za zastoje in prekinitve pri delu.

Za izobraževanje skromnih 0,2 odstotka delovnega časa
Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 81,6 odstotka izplačanih v breme delodajalcev, preostalo pa v breme drugih organizacij in organov. Ure z nadomestilom v breme delodajalca so bile v največjem obsegu, in sicer 62,3 odstotka, porabljene za redni letni dopust, sledili sta odsotnost zaradi praznikov z 20,1 odstotka in za bolniško odsotnost do 30 dni, ki je znašala 13,9 odstotka.

Od ur z nadomestilom v breme drugih organizacij in organov pa se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost nad 30 dni, in sicer 42,1 odstotka, in za starševski dopust, kar je znašalo 34,6 odstotka. Za strokovno izobraževanje in usposabljanje v povezavi z delom ter za študijski dopust je zaposlena oseba v letu 2016 porabila povprečno 0,2 odstotka, za izredni dopust pa 0,1 odstotka razpoložljivega delovnega časa.

Več nadur v javnem sektorju
Čeprav so zaposleni v javnem sektorju opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, je delež ur efektivnega dela v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka. Statistični urad razliko pojasnjuje s tem, da so bili zaposleni v javnem sektorju v povprečju dalj časa odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega dopusta, starševskega dopusta, strokovnega izobraževanja, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih zdravstvenih razlogov.

Razlika je tudi v deležu efektivnega dela pri registriranih fizičnih osebah in pravnih osebah: pri prvih je znašal 80 odstotkov, pri drugih pa 76,3 odstotka. Razlogi so enaki kot pri razlikah pri fizičnih in pravnih osebah, dodatno pa so razlike tudi te, da so bili zaposleni pri fizičnih osebah manj časa odsotni zaradi daljše bolniške odsotnosti, manj je bilo tudi odsotnosti z dela zaradi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

Delež ur efektivnega dela višji v velikih podjetjih
Delež ur efektivnega dela je z naraščanjem velikosti poslovnega subjekta upadal, čeprav je bil delež v velikih podjetjih v povprečju precej višji kot v majhnih podjetjih. Razlike statistiki pojasnjujejo z istimi razlogi kot pri fizičnih in pravnih osebah. Z vidika dejavnosti je bil delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času najnižji v gradbeništvu, in sicer 16 odstotkov, najvišji pa v rudarstvu, saj je znašal 23,8 odstotka.

Pri tem je bil delež ur rednega letnega dopusta najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer 12 odstotkov, najnižji pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je znašal 7,9 odstotka, in v gostinstvu, kjer je znašal 8,1 odstotka. Najvišja deleža ur bolniške odsotnosti sta bila v rudarstvu – do 30 dni 3,2 odstotka in nad 30 dni 3,8 odstotka, najvišji delež odsotnosti zaradi starševskega dopusta v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, kjer je znašal dva odstotka, najvišji delež ur odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti, kjer je znašal 0,6 odstotka.

Najvišji delež ur strokovnega izobraževanja pa so zaznali pri 0,9 odstotka v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Največ plačanega nadurnega dela je bilo v dejavnostih zdravstvo in socialno varstvo, in sicer 3,8 odstotka ur v delovnem času, ter rudarstvo, kjer je znašalo 2,3 odstotka.

Povprečni strošek dela 16,15 evra na uro
Statistični urad je ločeno objavil tudi podatke o stroških dela, ki jih na podlagi posebne raziskave prav tako izračunava na štiri leta. V letu 2016 so povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo znašali 2.145,59 evra, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 16,15 evra. Največji delež so zavzemali prejemki zaposlenih oseb, 85,9 odstotka.

Najvišji stroški dela so bili v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, in sicer 3.415,16 evra, najnižji pa s 1.436,72 evra v gostinstvu. Najvišji so bili v osrednjeslovenski statistični regiji in jugovzhodni Sloveniji, kjer so znašali 2.412,98 oziroma 2.182,84 evra, ki sta bili tudi edini regiji nad povprečjem, najnižji v primorsko-notranjski in zasavski regiji, kjer so znašali 1.838,87 in 1.847,01 evra. V poslovnih subjektih z manj kot 10 zaposlenimi so znašali 1.646,96 evra, v subjektih z več kot 500 zaposlenimi osebami pa 2.370,23 evra.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
din-diin
# 30.06.2018 ob 17:39
Umivalnik, ti kar delaj po 12, ce ti pase....kdo ti brani?
Binder Dandet
# 30.06.2018 ob 18:07
Efektivno delo po tej definiciji je prisotnost na delu. Jaz si pod efektivno delo predstavljam cas, ko dejansko delas.
firbec111
# 30.06.2018 ob 17:06
Umivalnik

Meni osemurni delovnik razmeroma ustreza, lahko bi delal tudi deset. Zakaj pa ne? Ne razumem ljudi, ki jamrajo da je težko. Če je pretežko - tam so vrata.

pravijo da je v javnem sektorju lahko, tako da samo potrjuješ trditev
Robert 2345
# 30.06.2018 ob 16:52
Torej bi bilo smiselno uvesti 6,5 urni delavnik?
JJstyle
# 30.06.2018 ob 18:26
Krajši ko je delovnik, bogatejši si:

Hijena
# 30.06.2018 ob 19:24
"Čeprav so zaposleni v javnem sektorju opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju"
Seveda, ker neplačane nadure v zasebnem sektorju niso prikazane, loleki
Homer.
# 30.06.2018 ob 19:56
@Binder Dandet
# 30.06.2018 ob 18:07
Efektivno delo po tej definiciji je prisotnost na delu. Jaz si pod efektivno delo predstavljam cas, ko dejansko delas.
----------------
Ob tem bi bilo dobro, da tudi napišeš kaj je zate dejansko delo.
To je lahko prekladanje nečesa (kar je lahko izmeriti), ali pa intelektualno delo, ki ga boš zelo težko, oziroma nemogoče izmeril.
Potem je tu še tisti sporni del prevoza, ko je delo na različnih lokacijah. Baje da to sploh ni delo in ga marsikateri delodajalec ne želi plačati, ker je to menda zgolj "izlet" .

In tako te številke efektivnega dela pravzaprav ne povedo nič otipljivega
elaine
# 30.06.2018 ob 19:28
V bistvu to ni čas koliko smo v resnici delali, ampak koliko smo bili na delovnem mestu.
Jaz kvalitetno delam okrog 30% delovnega časa.
slovenkaaaa
# 30.06.2018 ob 17:33
To itak niso realni podatki. To je samo čas, ko si bil delodajalcu na voljo za delo, ne pa ko si dejansko delal. Od tega sedaj odštejte 33% za prisotnost na FB. Ostane manj kot polovica delovnega časa. In potem bemtite čez Ano Roš, ki pravi, da ne more zaposliti Slovencev zaradi lenobe.
barbar2
# 30.06.2018 ob 17:14
A so tu vračunani kadilci v javnem sektorju? Ti pol delovnega časa kadijo.
Kobalt
# 30.06.2018 ob 20:36

umivalnik je napisal(-a)

Delal v McDonalds, proizvodnji, gradbeništvu, trenutno parketarstvo. Ti? Lovec, član civilne iniciativale Spodnji Duplek ter sodnik v 3. nog. ligi?


Star si koliko? Kako kaj kolena, hrbtenica?
RJSlo
# 30.06.2018 ob 20:02
Zaposleni za efektivno delo v letu 2016 porabili 76,5 odstotka delovnega časa
---------------------------------------------------------------
No ja. Naj dokončam članek še z eno primerjavo. Zaposleni so se od leta 1974 do leta 2016 v povprečju popravili. Leta 1974 je bilo to 60 % delovnega časa.
firbec111
# 30.06.2018 ob 18:00
alessandro10

Heh, zanimivo. Jaz delam za minimalca čistih 7 ur. Garam, se premikam in nosim stvari. Sem kot robot.

statistika pravi da lažeš :)
alessandro10
# 30.06.2018 ob 17:51
Heh, zanimivo. Jaz delam za minimalca čistih 7 ur. Garam, se premikam in nosim stvari. Sem kot robot.
kingeston
# 02.07.2018 ob 11:38
efektivnega dela od tega pa je še 2/3 manj, v sloveniji kakih 3/4 manj...

skratka od 8 ur na delu efektivno delamo verjetno samo 1,5 ure... prave lenobe !
din-diin
# 01.07.2018 ob 09:03
6 urni bi bil ravno prav!
johnsmith
# 30.06.2018 ob 18:20
Umivalnik - tebi so očitno pokazali veliko vrat, pa čeprav rad delaš. Če si faliran delavec ti niti 12 ur dela ne pomaga, da bi bil od kakšne koristi.
Skippy
# 30.06.2018 ob 23:28
Umivalnik, ti kar delaj po 12, ce ti pase....kdo ti brani?

Kar ostali sodržavljani, ki se jim ne ljubi ali pa so manj sposobni. Še v nedeljo bi radi ljudem prepovedali delat.
Bivši uporabnik
# 30.06.2018 ob 16:24
Zaposleni za efektivno delo v letu 2016 porabili 76,5 odstotka delovnega časa.
-------------------
koliko je 76,5 % od osmih ur?
šest vejica dvajset ure...

what do we waiting for?

madona toliko slišimo čez socialiste in komuniste,ki so zahtevali 8 urni delavnik...
ampak o 'žbaljadi' o 8 urnem delavniku pa nobene...

he,he...
HOR
# 30.06.2018 ob 17:34
Skratka glede tega nobene blazne razlike med javnim in zasebnim sektorjem...
Umivalnik
# 30.06.2018 ob 17:10
Delal v McDonalds, proizvodnji, gradbeništvu, trenutno parketarstvo. Ti? Lovec, član civilne iniciativale Spodnji Duplek ter sodnik v 3. nog. ligi?
Umivalnik
# 30.06.2018 ob 17:01
Meni osemurni delovnik razmeroma ustreza, lahko bi delal tudi deset. Zakaj pa ne? Ne razumem ljudi, ki jamrajo da je težko. Če je pretežko - tam so vrata.
Kazalo