Zvišanje minimalnih plač bo imelo tudi negativne posledice, ugotavlja Umar. Foto: EPA
Zvišanje minimalnih plač bo imelo tudi negativne posledice, ugotavlja Umar. Foto: EPA

To je nekoliko črnogled scenarij, podjetja se bodo verjetno v tem času prilagodila, našla kakšne druge rešitve in ne bodo le odpuščala delavcev.

Boštjan Vasle o izračunu, da lahko zaradi dviga minimalne plače na dolgi rok delo izgubi več kot 17.000 ljudi.
Delavec
Letos bomo po napovedih Umarja imeli 0,6-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjih dveh letih pa dvainpolodstotno. Foto: MMC RTV SLO
Boštjan Vasle
Vasle meni, da bo Slovenija potrebovala štiri ali pet let, da se bo vrnila v stanje, ki smo mu bili priča pred izbruhom krize. Foto: MMC RTV SLO
Gospodarska rast 0,6-%; rebalans (če bo) majhen

"Prišlo bo do prilagajanja v več korakih, najverjetnejša možnost pa je, da bo dvig minimalne plače v razmeroma kratkem času privedel do dodatnega povečanja brezposelnosti," je na predstavitvi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010 povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle.
Črni scenarij le, če se podjetja ne bodo prilagodila

V obdobju, ki je pred nami, bo po njegovih besedah zelo veliko odvisno od tega, kako se bodo na gospodarske okoliščine odzvala podjetja in kakšni bodo ukrepi makroekonomske politike. Če se gospodarske družbe ne bodo odločile za ukrepanje v proizvodnji in poslovanju, potem bi bilo lahko povečanje brezposelnosti v naslednjih dveh ali treh letih še večje, je zatrdil. Glede številke 17.169 dodatnih brezposlenih je sicer dejal, da je to nekoliko črnogled scenarij in da se lahko zgodi, da bodo podjetja vendarle našla rešitve in jim ne bo treba odpuščati zaposlenih.

Več prejemnikov minimalne plače
Sicer pa povečevanje števila brezposelnih ni edina mogoča negativna posledica 22,9-odstotnega zvišanja minimalnih plač. Avtorji analize so namreč izračunali, da se bo na ta način povečalo tudi število njenih prejemnikov. V prihodnosti bi tako lahko število zaposlenih, ki prejemajo najmanjšo plačo, ki bo po novem znašala 734,15 evra bruto, zraslo na 87.320. To pomeni, da bi minimalno plačo prejemalo 14,2 odstotka vseh zaposlenih, s čimer bi se Slovenija uvrstila med države Unije z najvišjim deležem prejemnikov minimalne plače.

Poleg tega bi lahko veliko povečanje prejemnikov s takšno plačo skupaj z odpuščanjem povzročilo še pritisk na povečanje plač drugih zaposlenih.

Umar: Letos 0,6-odstotna gospodarska rast
Umar v spomladanski napovedi gospodarske rasti za letos Sloveniji napoveduje 0,6-odstotno rast, to je 0,3 odstotne točke manj od ocen v jesenski napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi se rast okrepila na 2,5 odstotka BDP-ja. Direktor vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnil, da so se razmere na mednarodnem trgu sicer izboljšale, a domače povpraševanje ne okreva tako hitro, kot so pričakovali jeseni. Lani je Slovenija imela 7,8-odstotni padec BDP-ja.

Potrošnja je bila lani nižja, nižja bo tudi letos
Slovenska gospodarska rast bo letos najbolj odvisna prav od razmer v mednarodnem okolju. Okrepil naj bi se predvsem izvoz blaga, ki je lani utrpel strm padec. Letos naj bi zrasel za 4,3 odstotka.

Zasebna potrošnja, ki je lani doživela 1,4-odstotni padec, se bo letos zmanjšala za 0,5 odstotka. Razmere na trgu dela in v gospodarstvu na splošno namreč vplivajo na previdnost potrošnikov in odlaganje večjih nakupov. Negotove razmere na trgu dela se bodo letos po Vasletovih besedah še poslabšale, pa tudi rast plač bo letos nižja kot lani. Število brezposelnih se bo v povprečju po napovedih gibalo okoli številke 105.000. Zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnosti in nekaterih tržnih storitvah bo manjše kot lani, a se pričakuje večji padec zaposlenosti v gradbeništvu, ki lani še ni sledilo močnemu zmanjšanju gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti.

Inflacija 1,3-odstotna
Obseg investicij se je lani zmanjšal za 21,6 odstotka, letos pa mu Umar napoveduje polodstotno rast. Okrepile naj bi se investicije v stroje in opremo, zmanjšale pa investicije v gradbene objekte, predvsem stanovanja. Razlog je predvsem v omejenih finančnih virih v gradbeništvu in negotovih razmerah na trgu stanovanjskih nepremičnin.

Celotno pomladansko napoved Umarja si lahko preberete tukaj.


Umar letos pričakuje 1,3-odstotno medletno in prav tako povprečno inflacijo. Ob trenutno predvidenih povišanjih trošarin pa bo njihov vpliv na inflacijo izrazito nižji od lanskega.

Ob koncu je Vasle še opozoril, da je hitrost okrevanja gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotova, saj predvidena gospodarska rast v večini partneric še ni avtonomna, ampak močno sloni na protikriznih ukrepih, ob njihovem umiku pa bi lahko sledila upočasnitev okrevanja.

To je nekoliko črnogled scenarij, podjetja se bodo verjetno v tem času prilagodila, našla kakšne druge rešitve in ne bodo le odpuščala delavcev.

Boštjan Vasle o izračunu, da lahko zaradi dviga minimalne plače na dolgi rok delo izgubi več kot 17.000 ljudi.
Gospodarska rast 0,6-%; rebalans (če bo) majhen