Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.7 od 27 glasov Ocenite to novico!
NLB
"Nobena od variant rešitev za NLB, o katerih smo razpravljali z Evropsko komisijo in za katere sem imela mandat vlade, nima vpliva na proračun za leto 2018 ali za leto 2019," je članom parlamentarnega odbora zagotovila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Foto: BoBo
Mateja Vraničar Erman
S pospešenim zniževanjem primanjkljaja in pospešenim zmanjševanjem dolga se ustvarja pogoje za to, da bomo bolj pripravljeni pričakali naslednjo krizo, zagotavlja Vraničar Ermanova. Foto: MMC RTV SLO
Evri, bankovci
Vlada pričakuje, da bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. Foto: EPA
VIDEO
Kje ima proračun luknje?
VIDEO
Odbor za finance razpravl...

Dodaj v

Zaradi NLB-ja ne bo nobenih posledic za proračun, zagotavlja finančna ministrica

O NLB-ju poslanci tudi na izredni seji
11. november 2017 ob 12:05,
zadnji poseg: 11. november 2017 ob 16:03
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Ne glede na to, kako se bo razpletlo iskanje rešitve za NLB, ki bi ga morala Slovenija v skladu z zavezami Evropski komisiji privatizirati, posledic za državni proračun ne bo.

To je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman zagotovila članom odbora DZ-ja za finance, ki je danes obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih.

V razpravi je Jožefa Horvata (NSi) in Alenko Bratušek (NP) med drugim zanimalo, ali bo imel kateri koli scenarij za NLB posledice za proračun. "Škoda, da se tega projekta niste lotili prej," je menila Bratuškova.

"Nobena izmed rešitev za NLB, o katerih smo razpravljali z Evropsko komisijo in za katere sem imela mandat vlade, nima vpliva na proračun za leto 2018 ali za leto 2019," je članom odbora zatrdila finančna ministrica. Podrobneje bo s poslanci o tej temi spregovorila na izredni seji, katere sklic pričakuje v kratkem.

Predlog predstavili Bruslju
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB-ju v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca leta 2018.

A vlada je v četrtek sklenila, da ne bo izvedla nobene oblike prodaje, ampak je podprla predlog finančne kompenzacije NLB-ja državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu. Ta predlog sta premier Miro Cerar in ministrica Vraničar Ermanova v petek v Bruslju predstavila predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Najprej se je o NLB-ju pogovarjal Cerar z Junckerjem. Kot je povedal, mu je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, a poudaril, da je bil njun pogovor le informativne narave, ter da je za to vprašanje pristojna komisarka.

Sledil je sestanek komisarke in ministrice, ki je po srečanju povedala, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne rešuje vseh težav, na katere opozarja komisija. Slovenija bi bila sicer pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.

Vsa dopolnila zavrnjena
Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2018, ko vlada po desetletju primanjkljajev prvič spet načrtuje presežek.

Poslanci opozicije so predlagali več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, a je odbor vsa dopolnila zavrnil.

Izboljšane makroekonomske okoliščine
Proračun za prihodnje leto je DZ sprejel že novembra lani, medtem pa so se razmere spremenile in vlada zdaj predlaga nekaj sprememb.

Zaradi izboljšanih makroekonomskih okoliščin bodo proračunski prihodki za 409 milijonov evrov višji od doslej načrtovanih in bodo znašali 9,68 milijarde evrov. Hkrati vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov, a le za 53 milijonov evrov, in to, kot je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev. Proračunski uporabniki bodo tako prihodnje leto imeli na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov.

Vlada pričakuje, da bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. "To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in zasledujemo cilj uravnoteženja javnih financ do leta 2020," je povedala Vraničar Ermanova.

Gospodarska gibanja so ugodna. "V letu 2018 se bo gospodarska rast gibala okoli štirih odstotkov," je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Spodbujali jo bodo praktično vsi dejavniki, torej tako mednarodna menjava kot tudi domače investicije in potrošnja prebivalstva. Hkrati na uradu pričakujejo, da se bodo razmere na trgu dela še izboljševale, ter da ne bo prihajalo do dodatnih neravnotežij v slovenskem gospodarstvu.

Da bomo naslednjo krizo pričakali pripravljeni
Marku Pogačniku
(SDS) pa se predlog proračuna ne zdi takšna zgodba o uspehu, kot pa ga po njegovih besedah skuša javnosti predstaviti koalicija. Kot je pojasnil, bo proračun v presežku le zaradi enkratnega dohodka, to je črpanja evropskih sredstev v višini 200 milijonov evrov, a brez tega bi bil spet v primanjkljaju. "Če bi državo vodila katerakoli druga vlada, ki moral biti glede na razmere v Sloveniji in svetu presežek že v letošnjem letu," je dejal.

"Ali smo pripravljeni na naslednjo gospodarsko krizo?" je vprašal Jožef Horvat (NSi) in ministrica je odgovorila pritrdilno. "Prav zaradi tega se večina povečanja prihodkov usmerja v hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in zgolj manjši del v povečanje odhodkov," je dejala. "S pospešenim zniževanjem primanjkljaja in pospešenim zmanjševanjem dolga se ustvarjajo razmere za to, da bomo bolj pripravljeni pričakali naslednjo krizo," je poudarila. To je tudi v skladu s priporočili fiskalnega sveta.

Podoben odgovor je dobila tudi Alenka Bratušek (NP), ki je iz obravnavanih proračunskih dokumentov razbrala za 1,4 milijarde evrov več davčnih prihodkov, kot se jih je v proračun steklo leta 2014. "Prav za zniževanje proračunskega primanjkljaja se bo namenila tudi večina od dodatnih davčnih prihodkov," je pojasnila ministrica.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
Resnica123
# 11.11.2017 ob 12:29
Koliko so pa po stavki zdravniki skrajsali cakalne vrste? Kot davkoplacevalca me zanima efekt dviga plac?
Miham
# 11.11.2017 ob 12:09
ce ji verjamete pritisnite -
ce ji ne verjamete pritisnite +
hepan
# 11.11.2017 ob 12:22
Prodat to gamad
Mohikanec
# 11.11.2017 ob 12:21
Laže, kot pes teče!
21.12.2012
# 11.11.2017 ob 12:51
banka naj vrne milijarde pa se vzpostavi stanje kot je bilo.
kradejo še te ko vračajo.
rubin
# 11.11.2017 ob 12:30
Seveda ne bo posledic ( v tem mandatu :)). Prodat bankomat "elite"
IndyBob
# 11.11.2017 ob 13:34
Proračun zaradi NLB že sedaj vsako leto čuti posledice v višini okoli 50-100 milijonov za plačilo obresti za kredite, ki smo jih najeli za zapolnitev NLB bančne luknje.
lilija.n
# 11.11.2017 ob 13:56
Prodati ali ne prodati, temeljito je treba pregledati vse pretekle posle, pranje denarja,... in kaznovati odgovorne. Zato tudi nočejo prodati, ker bi vsak kupec temeljito pregledal preteklo poslovanje!
sumtb
# 11.11.2017 ob 13:09
Ali njena prodaja ogroža našo nacionalno suverenost? DA

Edina suverenost ki jo prodaja NLB ogroža je "suverenost" političnega razreda ki bi brez bankomata postal to kar je v urejenih državah - uslužbenec kot npr. mesarji, tesarji, učitelji ipd. To da imaš banko preko katere se gradi kapitalsko zaledje političnih elit na račun 2 milijona davkoplačevalcev je navaden kriminal.

Jaz se bom počutil mnogo bolj suvereno ko bom vedel da ni sredi Ljubljane banka preko katere se financirajo politične kampanje preko pranja iranskega terorističnega denarja, ko bom vedel da ni banke ki finanica podvige lokalnih politkantskih aparatčikov na lepe oči in nevredne slike ovrednotene na 18 mio €, ko ni banke ki finanicira obnovo hiš državnih uradnikov (Simona Dimic ???), ipd.

Tuja banka se bo obnašala racionalno in bo poslala lokalne junake-bedake nekam ko bodo prišli z idejami kako še malo nategniti davkoplačevalca.
sempetrc
# 11.11.2017 ob 13:41
Kako ne bo posledic za proračun, če gre za državno banko?
bodirog
# 11.11.2017 ob 12:40
Teh 300 mio, ki jih bo plačal NLB, bi lahko NLB vrnil v naš proračun? Ker češ, če bo pa plačala kazen banka, pol pa itak ni problem? NI RES, vložite prosim 300 mio v izobraževanje, še en pas na avtocesti itd...
lamesa
# 11.11.2017 ob 17:43
Levičarji rabijo svoj bankomat (NLB, Telekom...). Temu se ne bodo odpovedali!

našejenaše
# 11.11.2017 ob 13:35
Kaj pa za davkoplačevalce?
sumtb
# 11.11.2017 ob 12:39
Politični razred : Državljani RS.

Upanje nam je pa Evropa da se obglavi hobotnico zaradi katere plačamo efektivno davčno stopnjo 50%+ na dohodek s katerim si v Nemčiji socialni problem.
čofotalček
# 11.11.2017 ob 14:02
Če banko podarijo bo še vedno bolj poceni kot, da ostane v državni lasti.

To je menda vsem kristalno jasno.
bodirog
# 11.11.2017 ob 14:27
ministrica itak vemo, da bi rada prodala NLB, sam ji ne pustijo. Ona že ve, da bi bilo to nujno, ampak ne, za volitve za naslednje leto je treba financirat kampanje...
oleander
# 11.11.2017 ob 13:51
Če nas boste nasankali s temi obljubami, utegne biti to kaplja čez rob.
Upam, da se vlada tega zaveda?
karlo6
# 11.11.2017 ob 13:38
Proračun dnevno izgublja z obstojem te banke .Šamanka laže ali pa je res tako neumna
KunteKinte
# 11.11.2017 ob 18:47
Nujno prodati NLB... Upam da bo EU vztrajala do konca.. jaz bi v paketu prodal se Luko Koper.. samo politiki se tega izogibajo kot hudič križa... Ko ostaneš brez dvorne banke potem se ne splača biti več politik..ni prijateljskih kreditov :)
galoper
# 11.11.2017 ob 14:45
Kupoprodaje se opravi z določenim namenom. Ko ni razlike, nastaja sum v poročila.
divacvlade
# 12.11.2017 ob 20:51
Prodat in takoj zmanjšat primakljaj. Tako bomo vsako leto deležni ene 50mio. presežka iz tega naslova, ker bomo meli manj obresti na pufu. To bo učinek na proračun. Ni treba bit ekonomist, da bi to pogruntal....
galoper
# 12.11.2017 ob 19:49
V času LB je bila Adria Airways največji dolžnik LB. Kdo je vodil AA? LB je bankrotirala, kljub "dokapitalizacije" v obliki zanikanje vlagateljev z juga. Posle je prevzela NLB in težave se nadaljujejo, AA je prodana, v banko smo državljani posredno vložili milijarde. Manjka le nepristranska analiza denarnih tokov, ki bi razkrila mnogo posebnosti. A kaj, ko so tudi podatki prikriti. So v ta namen zaposili kakšne kriminalce/iste?
soc
# 11.11.2017 ob 18:02
Tisti posvečeni, ki uporabljajo NLB kot zasebni bankomat, in vse izjemno številne ovce, ki blejejo kot mediji teh posvečenih velijo, v to verjetno verjamejo. Ali jim pak dol visi. Sancta simplicitas...
bob
# 11.11.2017 ob 16:16
Zaradi NLB-ja ne bo nobenih posledic za proračun, zagotavlja finančna ministrica

Vrjamem da ne, saj smo ga preizdatno dokapitalizirali.
Murko
# 14.11.2017 ob 19:13
Saj je že bilo ob dokapitalizacijah že toliko posledic, da res ne potrebujemo še enega tovrstnega pritiska na proračun. Ne bo zdržal, verjemite.
TineB
# 11.11.2017 ob 17:21
"Zaradi NLB-ja ne bo nobenih posledic za proračun, zagotavlja finančna ministrica"

OK, kje in kako bo pa NLB dobila nazaj teh 370 milijonov, ki naj bi jih v ta "sklad skladov" dala kot kompenzacijo?

Vam povem kako: z višjimi cenami storitev za komitente. Višja nadomestila za vodenje TRR, večje provizije za dvig na bankomatih in za nakazila, višja nadomestila za uporabo spletne banke itd itd. Vsak komitent bo "prispeval" nekaj dodatnih evrov NLB na mesec.

Da ne govorim, da bodo ugodne kredite za projekte iz tega "sklada skladov" dobila posvečena podjetja - kajti sklad bo državni, upravpljala naj bi ga državna SID banka. Ergo: namesto da bi NLB dajala posvečenim podjetjem pajdašev ugodne kredite, po zdaj počel to ta "sklad skladov" pod taktirko državne SID banke.

BS! Upam, da Bruselj to nakano in prevaro naših pajdašev spregleda in vztraja pri prodaji večinskega deleža v NLB.
sm0ve
# 11.11.2017 ob 16:53
Seveda bodo posledice: V proračun bo prišla kupnina od prodaje NLB.
samogledam
# 11.11.2017 ob 15:42
gospa Vranicar, ce imate toliko zaupanja v svoje znanje odprite svojo Banko, zagotovo boste dobila veliko vlagateljev, samo tole pol drzavno NLB pa le prodajte, mi drzavljani se odrekamo porostvu !
themetun
# 11.11.2017 ob 12:58
Hotela je reči, da ob prodaji NLB ne bo nobenih posledic za proračun.
pobrisan
# 14.11.2017 ob 11:51
@twwwter

Privatizacija bi samo dokončno zakrila vse pretekle bančne malverzacije s pokrivanjem luknje vred in nikoli ne bi niti teoretično mogli izvedeti, kdo vse je bil v ozadju le-teh.
----------------

Narobe! Potencialni kupec bo temeljito preveril preteklo poslovanje, da ne bi kupil mačka v žaklju. Njemu ni v interesu prikrivanje mafijskih poslov.
TineB
# 11.11.2017 ob 17:29
Če je država oz vlada pametna, naj pobere iz NLB dividende ter prevzame nase poroštvo za varčevalce LB v Bosni in na Hrvaškem - sploh zdaj, ko se Evropska komisija ponuja, da bo pomagačla Sloveniji to vprašanje rešiti!!!!! - ter naj to banko proda ZDAJ, ko je na trgu dovolj denarja in zanimanja!!! Še predno bo nova kriza in jo bi država morala banka spet sama dokapitalizirati, ker kupcev zanjo takrat ne bo oz bodo ponujali nizke zneske za delnico. To bo potem naloga in obveznost novega lastnika. Če bo šlo kaj narobe - ker gre za sistemsko banko - jo bo itak pomagala reševati ECB oz Republika Slovenija z nacionalizacijo (z dovoljenjem Bruslja).

Očitno hočejo določena omrežja ZA VSAKO CEO banko odbržati v državni lasti, da bo še naprej pod kontrolo slovenske politične elite in bo preko nje kreditirala in se šla vezano trgovino s pajdaši.

Edino privatizacija bank, zavarovalnic ter velikih konglomeratov (Petrol, Telekom itd) bo korak k osvoboditvi izpod mafijskega objema. Ker trenutno nam je domača mafija ugrabila državo. In jo ima v krempljih že desetletja.
Eska
# 11.11.2017 ob 15:42
Ta velik posel meni zaudarja kot bi se pral denar in provizije.
tilenko42
# 15.11.2017 ob 18:57
pfff prvo nej oni dobijo nazaj od grčije keš pa še marsikje so ga dali nej vrnejo te države pa bo vse ok
Grešnica
# 15.11.2017 ob 11:14
Da bo malo več jasno....
------------------------------------------
Država snuje Sklad skladov. Za financiranje za trg pretveganih projektov.

V času, ko so banke polne denarja in z lučjo pri belem dnevu iščejo, kje ga oplemenititi, dela država – z denarjem, ki bi bil kazen za minula slaba posojila – nov poligon slabih posojil

Vpr: Koliko denarja se bo delilo in do kdaj?

Po pojasnilih MGRT bo Sklad skladov zaživel že konec tega leta – mesec in pol prej pa SID banka o tem ne ve prav ničesar. Že konec leta naj bi država v Sklad skladov nakazala tudi prvi denar, gre za 63,25 milijona evrov. Skupaj naj bi bilo (le iz sredstev kohezijske politike do leta 2020) v Sklad skladov vplačanih 253 milijonov evrov. Če evropska komisija slučajno odobri kompenzacijski ukrep za neprodajo balkanske mreže NLB, pa bi v sklad prišlo še več denarja. Vlada komisiji predlaga 370 milijonov evrov, kolikor znaša najnižja cena, po kateri mora NLB avtomatično prodati hčere na Balkanu (gre za seštevek 75 odstotkov knjigovodske vrednosti posameznih hčerinskih bank).

»Izplačila končnim prejemnikom se bodo izvajala do 13. novembra 2023. Takrat se znova izvede ocena vrzeli financiranja in se lahko nadaljuje z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti,« pravijo na MGRT.

Komentar Financ:
Torej, državni Sklad skladov (o katerem, še enkrat, prihodnji upravljavec ne ve nič in s čimer je jasno pokazano, da gre za politični projekt) bi znova tvegal z razdeljevanjem denarja, ki smo ga za sanacijo slabih posojil državnih bank morali dati davkoplačevalci. Ironično, denar za krpanje bančne luknje bi lahko postal bančna luknja.

Kakšni bodo stroški upravljanja tega nepotrebnega sklada, nismo izvedeli – po naši oceni ne bodo nizki –, verjamemo pa, da tega Mira Cerarja in njegove ekipe ne skrbi, saj to ne bo (več) njihova težava.

---------------------------------
A je slovenskim naivnežem zdaj jasno?!
svetovnipopotnik
# 15.11.2017 ob 08:25
Steber financ zamejskih Slovencev KB1909 gre v LIKVIDACIJO, Tako so sklenili na nedavnem občnem zboru. Je to isto kot STEČAJ? Menda, da so jo zamejski gospodrski strokovanjaki znova zavozili. Kaj pa če >Čič ni za barko<? Bo kdo kaj poizvedoval o tem?
Tao3
# 11.11.2017 ob 16:45
Tisti, ki nepoučeno krivite NLB, za nevrnjenimi krediti so Zvoni, Mariborska naškofija, SCT, konkretne PRIVAT firme, NLB in NKBM sta samo nasankala zaradi NEVRAČILA KREDITOV. Pokradli so pa banke privat firme in privat ljudje. Banka je samo preveč talala na lepe oke. KRADLI SO PA SLOVENCI. Naši sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki. Da tako je, Slovenci smo narod lopovov.
@twwwter
# 11.11.2017 ob 15:33
"...posledic za državni proračun ne bo."

Milijardne negativne posledice za proračin so se že zgodile, sedaj pričakujemo pozitivne posledice - pa ne s prodajo, temveč skozi večletno vračanje davkoplačevalskega denarja iz naslova dobička, morda tudi kazni zaradi državne pomoči in podobno.
Privatizacija bi samo dokončno zakrila vse pretekle bančne malverzacije s pokrivanjem luknje vred in nikoli ne bi niti teoretično mogli izvedeti, kdo vse je bil v ozadju le-teh.
@twwwter
# 11.11.2017 ob 19:17
KuntaKinte,

Vidim, da bi ti rad prodal kar celo Slovenijo ... morda še sebe v suženjstvo
SamoRes
# 11.11.2017 ob 13:05
Ekonomist Jože Damijan je takole razložil:

"Državni banki NLB in NKBM, ki so ju nadzirali nadzorniki, ki jih je imenovala Janševa vlada, sta v letih 2005-2008 po tekočem traku podeljevali kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkevene tajkune in financirale razne leasing operacije. To je dejstvo. Fakti bruti. Dejstvo je, da tedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše ni želela prodati deleža v NLB, s čimer je tedaj izgubila okrog 640 milijonov evrov, vključno z letom 2008 pa je dokapitalizacija pobrala še dodatnih 900 milijonov evrov, sedanja sanacija NLB pa bo stala okrog 2 milijardi evrov. S tem je tedanja Janševa vlada povzročila za okrog 3.5 milijarde evrov neto izgube za davkoplačevalce."
Kvattro
# 11.11.2017 ob 12:53
Je bil NLB zlorabljan kot bankomat politične kraje? DA
Je pogoltnil ogromno davkoplačevalskega denarja? DA
...
Ustvarja zdaj po stomiljonske dobičke? DA
Je sistemska banka? DA
Ali njena prodaja ogroža našo nacionalno suverenost? DA

Ali drži, da je problem le v upravljanju? DA
..
Prodaja je SLABA rešitev, ki se je ne da vzeti nazaj. Res pa je, da je ni stranke TRENUTNO V PARLAMENTU, ki bi bila.. voljna zagotoviti dobro upravljanje
Kazalo