Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. Foto: EPA
Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. Foto: EPA

Zemeljski plin naj bi bil do leta 2035 poleg naftnih derivatov najpomembnejši energent, njegova cena pa naj bi bila v prihodnje ugodna zaradi veliko odkritih zalog. Po oceni Aleksa Jana iz podjetja Energen naša država sledi evropskim smernicam na področju kogeneracije na zemeljski plin, ki omogoča soproizvodnjo toplotne in električne energije.

Trenutno kogeneracijo na zemeljski plin uporabljajo v večstanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so rešitve za individualne hiše in gospodinjstva, kar pa naj bi se v Sloveniji bolj uveljavilo v prihodnjih letih. Znotraj EU-ja pričakujejo stabilno, 12-odstotno rast prodaje kogeneracijskih enot vse do leta 2030.

Odar: Kogeneracija omogoča velike prihranke primarne energije
Po mnenju Jana EU vidi v tej tehnologiji najhitrejšo in realno rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Kogeneracije trenutno vgrajujejo v večjih objektih, na trgu so že naprave za stanovanjske hiše in gospodinjstva. Širši razmah naprav za manjše odjemalce pa Jan pričakuje v prihodnjih letih.

Kot bistveno prednost kogeneracije pa je direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar izpostavil dejstvo, da ta tehnologija omogoča velike prihranke primarne energije. Z isto napravo namreč proizvajamo elektriko in uporabljamo toploto, sistemi delujejo dokaj stabilno in niso odvisni od vremena.

Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje dosegljivo v 75 slovenskih občinah, skupna dolžina omrežja je 4.000 kilometrov. "S stališča nacionalne energetske politike je treba stremeti k čim večji izrabi obstoječega plinovodnega omrežja in drugih daljinskih sistemov, hkrati pa jih ne podvajati. Drugačno ravnanje bi bilo neracionalno in si ga tudi ne moremo privoščiti. Večja kot bo uporaba te infrastrukture, nižja bo cena na enoto te energije," ocenjuje Odar.

O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju
V omenjenem združenju so poudarili, da je zamenjava starejših kotlov s sodobnimi napravami, kot je kogeneracija, velik potencial. Po njihovem mnenju bi morali pri vseh rekonstrukcijah obstoječih kotlovnic preveriti, ali je mogoča taka vgradnja in to bi morala postati vsakdanja tehnična rešitev.

Kogeneracija na zemeljski plin je sočasno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo. Električni generator poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Odar pravi, da se pri pretvorbi notranje energije zemeljskega plina v mehansko energijo sprosti velika količina toplote. Ključna značilnost kogeneracije pa je, da lahko toploto koristno uporabimo za ogrevanje prostorov, vode ali za druge procesne namene.

O kogeneraciji je beseda tekla tudi pred tednom dni na sejmu Energetika v Celju.