Nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka vztraja, da davkoplačevalci zaradi Stožic niso na izgubi. Foto: BoBo
Nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka vztraja, da davkoplačevalci zaradi Stožic niso na izgubi. Foto: BoBo
Levo: Zoran Janković, desno: Zlatko Sraka. Podpis pogodbe z Delto leta 2008. Foto: BoBo
Sraka je na začetku zaslišanja ocenil, da je bil projekt Stožice končan v 85-90 odstotkih, zato bi bila nastala škoda, tudi za vpletene banke, bistveno manjša, če bi Grep projekt dokončal. Foto: BoBo
Grep je ostal bankam z obrestmi dolžen več kot 130 milijonov evrov, terjatve so bile nato prenesene na DUTB, ki je nato večji del terjatev prodal poslovnežu Izetu Rastoderju. Foto: BoBo

Zlatko Sraka je pred preiskovalno komisijo državnega zbora o bankah odgovarjal na vprašanja o projektu javno-zasebnega partnerstva Stožice. Športno-nakupovalni objekt so namreč skupaj z Mestno občino Ljubljana gradili podjetje Energoplan, Merkur in Gradis skupina G. Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je zanimalo predvsem to, zakaj je NLB kljub slabemu poslovanju Grepu odobril posojila in kakšna je bila pri projektu vloga ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je za Radio Slovenija poročala Nika Benedik.

Vse banke so projekt Stožice ocenile za tvegan, le NLB za vzdržen. Sraka je na vprašanja, kako je najemal posojila in ali je projekt Stožice imel politično podporo ter kdo je bil njegov podpornik v NLB-ju, odgovarjal z "ne vem" in "se ne spomnim".

Vložek zasebnih partnerjev v javno-zasebno partnerstvo projekta Stožice je bil 81 milijonov evrov, okoli 100 milijonov evrov je bilo po besedah Srake bančnih posojil. Ker naj bi zmanjkalo približno 15 milijonov evrov za dokončanje trgovskega dela, Grep ni dobil priložnosti, da bi s projektom zaslužil in poplačal posojila. Grep in Gradis skupina G sta zaradi projekta namreč končala v stečaju, Energoplan je v prisilni poravnavi, Sraka pa v osebnem stečaju.

Povedal je, da so v Energoplanu projekt videli kot obetaven, zato so se tudi prijavili na razpis, ki je predvideval, da morajo imeti zasebni partnerji najmanj 200 milijonov evrov za izvedbo projekta. Februarja 2008 so bili skupaj z Merkurjem in Gradisom skupino G izbrani na razpisu. Marca so ustanovili podjetje Grep, v katerem pa sta bila družbenika le dva, saj je Merkur podpisal pogodbo, da ne bo prevzel nikakršnih obveznosti v projektu.

Zapletlo se je že istega leta, ko je srbska Delta, ki bi morala financirati trgovsko središče, zaradi finančnih težav odstopila. Konzorcij sedmih bank na čelu z NLB-jem je nato julija 2010 z Grepom podpisal 115 milijonov evrov vredno sindicirano posojilo za dokončanje trgovskega središča, Grep pa bi moral zagotoviti 50 milijonov evrov lastnih sredstev.

Banke so hotele, da se najprej konča javni del projekta
Po trditvah Srake naj bi banke zahtevale, da najprej končajo javni del Stožic, nato pa še zasebnega. "S tem ko ste končali javni del, ste v bistvu dosegli to, da je MOL dobil to, kar je želel, vi pa ste s krediti ostali praznih rok, da dokončate tisti del, ki edini lahko prinaša denar?" je situacijo povzel Logar, Sraka pa se je s tem strinjal.

Logarja je zanimala tudi vloga ljubljanskega župana Jankovića: "Vam je kdaj ponudil pomoč pri prepričevanju bankirjev?" "To pa ja", je odgovoril Sraka, a dodal, da jim je takratni prvi mož NLB-ja Božo Jašovič rekel, da se morajo sami dogovarjati o posojilu. Župan si je po Srakovih besedah zelo prizadeval za dokončanje projekta, a na koncu očitno ni več mogel pomagati.

Grep je ostal bankam z obrestmi dolžen več kot 130 milijonov evrov, Sraka pa je ocenil, da je bil neuspeh projekta tako posledica napačnega vodenja projekta kot nastopa krize. Priznal je, da zanj čuti veliko osebno odgovornost. Kot edino tolažbo vidi, da so zgradili dva zelo lepa športna objekta.

Do kam so prišle preiskovalne komisije
Do kam so prišle preiskovalne komisije